Jedro

Izvid in odpustnica omejitve toženčevih sposobnosti ne izkazujeta, zdravniškega potrdila, katerega obliko in vsebino predpisuje Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, pa toženec ni predložil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 42200/2012 z dne 29.3.2012, s katerim je toženi stranki naložena obveznost, da tožeči stranki plača glavnico 14.479,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.2.2012 dalje do plačila, izvršilne stroške 56,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 454,24 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker se toženec, ki je bil za dne 15.5.2013 vabljen na narok in zaslišanje, vabilu ni mogel odzvati, narok pa je bil kljub temu opravljen. Pojasnjuje, da je toženec dne 3.5.2013 imel nesrečo, zaradi katere je bil nekaj časa celo v nezavesti. Šele 13.5.2013 je sodišče lahko seznanil s svojo nesposobnostjo udeležiti se naroka, razpisanega za 15.5.2013. Predlog za preložitev naroka je vložil, sicer ne na predpisanem obrazcu, in mu priložil zdravniška potrdila ter izvide. Sodišče ga je prejelo pred narokom. Opozarja, da je bil v identični situaciji narok enkrat že preložen. Takrat sodišče ni imelo pomislekov o neustreznosti obrazca in (ne)pričakovanosti dogodka. Toženec je zato utemeljeno pričakoval, da bo odsotnost iz zdravstvenih razlogov opravičena. S takšnim postopanjem je bilo tožencu onemogočeno, da se s tožečo stranko poravna in poda morebitne nove navedbe. Opozarja na sodno prakso, po kateri zgolj dejstvo, da zdravniško potrdilo ni na obrazcu, ni zadosten razlog za zavrnitev opravičila. Pritožnik ni imel namena zavlačevati postopka. Iz obrazložitve, da je sodišče postopek začelo in zaključilo na podlagi 282. čl. ZPP, ni jasno, za katero od več možnih procesnih situacij gre. Zaključuje, da pride v poštev določba drugega odstavka 282. čl. ZPP, vendar tožeča stranka ni predlagala odločitve na podlagi stanja spisa. Ker je sodišče navedlo zgolj 282. čl. ZPP, ne pa tudi odstavka, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Posledica te kršitve je nepopolno oz. zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče je verjelo tožeči stranki, da so bili vsi transakcijski računi družbe B., d.o.o., blokirani, kar pa ni res, saj je bilo na transakcijske račune te družbe kar nekaj prilivov, o čemer bi tožnik izpovedoval. Izpisi iz poslovnih računov, ki jih je predložila tožeča stranka, izkazujejo, da so bili računi najpozneje v marcu 2012, torej šele po dospelosti vtoževane terjatve, zaprti in ne blokirani. S toženčevim zaslišanjem bi se izkazalo tudi, da tožeča stranka ob dospelosti terjate in pred pred njo ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni upoštevala večkratnih toženčevih opozoril, da se v družbi B., d.o.o., dogajajo nenavadne reči, ki bodo pripeljale do tega, da poplačilo iz sredstev glavnega dolžnika ne bo mogoče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec in njegov pooblaščenec se naroka za glavno obravnavo dne 15.5.2013 nista udeležila. Toženec je svojo odsotnost opravičil s pisnim opravičilom, ki je na sodišče prispelo na dan naroka. V njem je sodišče seznanil, da je bil na motoristični dirki na X. dne 3.5.2013 udeležen v prometni nesreči. Utrpel je zlom reber, ključne kosti in zapestja; po nesreči je bil nekaj časa v nezavesti. Naknadno je posredoval zdravniški izvid in odpustnico, ki izkazuje odpust iz bolnišnice v Y. dne 4.5.2013. Preložitve naroka ni predlagal; da se naroka tudi njegov pooblaščenec ne bo udeležil, ni navedel. 5. Preložitev naroka je izjema od splošnega, iz načela ekonomičnosti postopka izhajajočega pravila (11. čl. ZPP), da se razpisani naroki izvedejo. Preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov je predvidena le v primeru nenadne in nepredvidljive bolezni, ki stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora te okoliščine izkazati z zdravniškim potrdilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (prvi in drugi odstavek 115. čl. ZPP). Pogoja za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov sta torej dva: opravičljiv razlog za izostanek in opravičilo sámo. Toženec ni zadostil nobenemu od pogojev.

6. Izvid in odpustnica, ki ju je predložil, sicer izkazujeta toženčevo poškodovanje dne 3.5.2013 in odpust iz bolnišnice 4.5.2013, ne pa tudi tega, da zaradi posledic poškodbe toženec dne 15.5.2012 na sodišče ni mogel priti in da na naroku ni mogel sodelovati. Izvid in odpustnica omejitve toženčevih sposobnosti torej ne izkazujeta. Zdravniškega potrdila, katerega obliko in vsebino predpisuje Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. list RS 118/2008), toženec ni predložil. Res ni bistveno, da je opravičilo na predpisanem obrazcu, mora pa biti predloženo in imeti vsebino, kakršno podzakonski akt predpisuje. Trditev, da je opravičilo sodišču lahko odposlal šele dan pred narokom (dne 14.5.2013), toženec podaja šele v pritožbi. Razlog za tako pozno opravičilo pa tudi v pritožbi ni podan. Pogojev za preložitev za dne 15.5.2013 razpisanega naroka torej ni bilo.

7. Dejstvo, da je bil v podobni situaciji narok enkrat že preložen, za določitev o pritožbi ni pomembno, ker mora stranka pri uresničevanju svojih pravic v postopku nastopati skrbno. Toženec, ki se je po pritožbenih trditvah zanesel, da bo narok preložen, kakor je na osnovi njegovih trditev o poškodbi enkrat že bil, ni ravnal skrbno.

8. Ker razlogov za prelaganje naroka ni bilo, je sodišče prve stopnje narok kljub odsotnosti toženca in njegovega pooblaščenca, ki sta bila na narok pravilno vabljena, moralo izvesti. Na naroku je bilo izvedeno dokazovanje z listinskimi dokazi, izvedbo svojega zaslišanja pa je toženec z neupravičenim izostankom z naroka onemogočil. Dokaza z vpogledom v sodni register, ki ga je predlagal toženec, ni bilo potrebno izvajati, ker preverjanje registrskih podatkov za odločitev o zahtevku ni potrebno. Ta dokaz je bil kot nepotreben zavrnjen (1). Ker je bil dokazni postopek izveden, se sodišče prve stopnje neupravičeno sklicuje na 282. čl. ZPP, ki mu v primeru, ko na narok pride le ena stranka in predlaga odločitev na podlagi podatkov spisa, omogoča odločitev brez izvajanja dokazov. Sodba na podlagi stanja spisa s strani tožeče stranke tudi predlagana ni bila, zato pogojev za njeno izdajo tudi iz tega razloga ni bilo. Pritožba torej utemeljeno opozarja na neustreznost sklicevanja na 282. čl. ZPP, kar pa na odločitev ni vplivalo, ker je sodišče izvedlo vse potrebne dokaze. Dokaza z zaslišanjem stranke, ki se sodnemu vabilu ne odzove, sodišče ne more izvesti, ker stranke k izpovedbi ni mogoče siliti (prvi odstavek 262. čl. ZPP).

9. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da je podlaga njegove obveznosti solidarno poroštvo. Temu tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal. Sebe je v svojih trditvah sam naslavljal kot solidarnega poroka. Za plačilo sporne terjatve torej odgovarja kot porok in plačnik, kar je razvidno iz poroštvene pogodbe. Tak toženčev položaj tožniku omogoča, da terjatev uveljavi od glavnega dolžnika ali toženca – plačnika in solidarnega poroka (tretji odstavek 1019. čl. Obligacijskega zakonika). Zaradi solidarnega poroštva toženec nima ugovora vrstnega reda uveljavljanja terjatve, kakršnega lahko poda porok v primeru subsidiarnega poroštva. Zaradi te ugotovitve so brezpredmetne pritožbene trditve o neskrbnosti tožeče stranke pri uveljavljanju terjatve od glavnega dolžnika in o neupoštevanju toženčevih opozoril o nenavadnem dogajanju pri glavnem dolžniku (v družbi B., d.o.o.). Povsem irelevantno je, kakšen promet je imel glavni dolžnik na računih in ali bi tožnik terjatev lahko uveljavil od glavnega dolžnika. Tožeča stranka se je povsem legitimno odločila terjatev uveljaviti od toženca kot enega od dveh plačnikov terjatve.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) O tem, kateri dokazi naj se za ugotovitev odločilnih dejstev izvedejo, odloča sodišče (drugi odstavek 213. čl. ZPP).