Jedro

Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 19. 8. 2020 uredilo stike med triletno A. in nasprotno udeleženko. Ti so potekali vsako sredo popoldan, ko je nasprotna udeleženka po dnevnem počitku deklico prevzela v vrtcu in jo odpeljala na svoj dom, predlagatelj pa jo je prišel iskat ob 18. uri, ter vsako soboto med 9. in 18. uro, pri čemer je oče deklico pripeljal na materin dom in jo tja tudi prišel iskat. V izpodbijanem sklepu z dne 9. 7. 2021 pa je stike spremenilo tako, da v obdobju štirih mesecev začasno potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo (v nadaljevanju: pristojni CSD), in sicer vsako sredo med 15. in 16. uro v prostorih pristojnega CSD.

2. Nasprotna udeleženka takšni odločitvi nasprotuje. V pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Poudarja, da takšen režim izvajanja stikov ne omogoča vzdrževanja čustvene vezi s hčerko. Ta pri njej ni ogrožena. Izpostavlja pomembnost materine prisotnosti v prvih letih otrokovega življenja, ker se s tem zmanjšuje pojav anksioznosti; otrok pa se kasneje v življenju bolje spopada s stresnimi dejavniki. Želi se spremeniti ter sebi in hčerki ustvariti lepšo prihodnost. Prizadeva si nadaljevati šolanje. Opozarja na predlagateljevo večkratno močno vinjenost, kar predstavlja ogroževalni dejavnik za življenje mld. A. 3. Predlagatelj na pritožbo ni podal odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta zapoveduje izdajo začasne odredbe (že) v primerih verjetne izkazanosti otrokove ogroženosti. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Začasna odredba je torej izjemno sredstvo in sodišče jo izda (le) v nujnih primerih.

6. Vse bistvene kriterije za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno presodilo. Temeljno podlago odločitvi predstavljajo ugotovitve strokovne službe pristojnega CSD. Ta v dopisu z dne 2. 7. 2021 opozarja na manjšo stabilnosti in impulzivnost nasprotne udeleženke. Poročilo potrjuje predlagateljeve navedbe o spremenjenem vedenju nasprotne udeleženke. V postopku je zatrjeval, da nasprotna udeleženka deluje zmedeno in odsotno, pri izvajanju stikov nima reda in rutine. Tik pred izvedbo stika mu sporoči, da po deklico ne bo prišla, ali pa mu sporoči drugo uro oz. kraj prevzema.

7. Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka B. A. v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti.

8. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je v točkah 8 do 13 podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže. Zato je sprejeta odločitev pravilna in zakonita.

9. Na podlagi izpodbijanega sklepa je bilo do 30. 8. 2021 izvedenih šest stikov pod nadzorom ob prisotnosti strokovnega delavca. Iz poročila o stikih pod nadzorom z dne 30. 8. 2021 izhaja, da je bilo druženje med mld. A. in nasprotno udeleženko sproščeno. Nasprotna udeleženka se je na deklico ustrezno odzivala, znala je vstopati v odnos z njo ter se vključiti v igro. Prepoznavala je dekličine potrebe in ji tudi pokazala meje. Zaznan je bil izjemno ljubeč in čuteč medsebojni odnos. Nasprotna udeleženka je znala deklico vedno pomiriti in jo pripraviti na to, da se bodo stiki nekaj časa izvajali na takšen način. Ocena pristojnega CSD je, da v nadaljevanju stiki pod nadzorom med A. in nasprotno udeleženko niso več potrebni ter da ena ura tedensko ne zadosti dekličinim potrebam.

10. Izpostavljene ugotovitve kažejo na nujnost ponovne preučitve razmer še pred potekom štirimesečnega obdobja začasnega izvrševanja stikov pod nadzorom, saj pristojni CSD ugotavlja, da takšni stiki A. niso več v korist. 11. Glede na zgoraj pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku), saj tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti.