4. 3. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Jurija Eržena, Ljubljana, na seji 4. marca 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 198/2016 z dne 15. 3. 2017 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 433/2015 z dne 3. 3. 2016 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) in 74. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor (v nadaljevanju gradbeni inšpektor) je zavrgel pritožnikovo zahtevo za izdajo odločbe v inšpekcijskem postopku št. 06122-3259/2007 na podlagi opravljenega ogleda o ugotovitvi neskladnosti gradnje, ki je bila ugotovljena z odločbo št. 06122-3259/2007 z dne 26. 9. 2007. Zavrgel je tudi njegovo zahtevo za izdajo odločbe v zvezi s plačilnimi nalogi, ki so bili pritožniku izdani zaradi neustrezne označbe gradbišča, ugotovljene v inšpekcijskem postopku št. 06122-739/2007. Drugostopenjski upravni organ je pritožnikovo pritožbo zavrnil. Upravno sodišče je pritožnikovo tožbo zavrnilo. Zavzelo je stališče, da ogled ni pomenil začetka novega inšpekcijskega postopka, temveč je gradbeni inšpektor zgolj preveril, ali je pritožnik izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena z inšpekcijsko odločbo. Glede izdanih plačilnih nalogov pa je pojasnilo, da jih pritožnik ne more izpodbijati v upravnem postopku, temveč bi to moral storiti v postopku o prekršku. Poleg tega je izpodbijani prvostopenjski akt izdal drug gradbeni inšpektor in ne inšpektor, ki je vodil inšpekcijska postopka in tudi opravil ogled in izdal plačilne naloge. Pritožnik je vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 22., 23., 25., 33., 67. in 120. člena Ustave in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Trdi, da ima kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin hujše posledice, ker gre za vprašanje izvršitve odločbe, izdane v inšpekcijskem postopku, s katerim se neposredno vpliva na nepremičnine in njihovo vrednost. Vrhovno sodišče naj bi z zavrženjem revizije kršilo pravico do učinkovitega pravnega sredstva ter s tako odločitvijo poseglo tudi v pravici iz 33. in 67. člena Ustave. Omejitev možnosti zavarovanja njegovega pravnega interesa ga postavlja v neenakopraven položaj z drugimi subjekti in pomeni kršitev človekovih pravic, opredeljenih v 14. in 22. členu Ustave. Pritožnik vztraja pri zahtevi za izdajo odločb za ustrezen zaključek inšpekcijskih postopkov zato, da bi lahko uveljavljal pravno varstvo. Vztraja tudi na stališču, da izpodbijane odločitve temeljijo na napačni presoji okoliščine, da so zapisnik o opravljenem ogledu in plačilna naloga nezakoniti in neobstoječi zato, ker je inšpekcijski postopek vodil in v njem odločal uradna oseba, tj. inšpektor, ki ni izpolnjeval pogojev za vodenje in odločanje v inšpekcijskih postopkih. Ker Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tega ne določa kot pritožbeni razlog, to pomeni grob poseg v njegove ustavno varovane pravice. Po njegovem mnenju mu je bilo zaradi pravne praznine onemogočeno sodelovanje v postopku in posledično tudi uresničevanje ustavno varovane pravice do učinkovitega pravnega sredstva, opredeljene v 25. členu Ustave. Pritožnik se sklicuje na 13. člen EKČP, po katerem ima vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to Konvencijo, so kršene, pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 28. člena in prvega odstavka 31. člena ZUP in 74. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Četrti odstavek 28. člena ZUP, ki določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, in prvi odstavek 31. člena ZUP, ki določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, naj bi bila v neskladju s 25. členom Ustave, ker ZUP ne določa pritožbenega razloga, da je odločbo izdal nekdo, ki ni izpolnjeval pogojev za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Člen 74 ZJU, ki določa primere razveljavitve pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca in odločbe o imenovanju v naziv v primeru neizpolnjevanja pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena, naj bi bil v neskladju s 15. členom Ustave, kar pobudnik utemeljuje s tem, da v primeru razveljavitve pogodbe o zaposlitvi gradbenega inšpektorja ne more uveljaviti odprave posledic iz nezakonite pogodbe o zaposlitvi.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

6.Četrti odstavek 28. člena in prvi odstavek 31. člena ZUP ter 74. člen ZJU ne učinkujejo neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Ker z ustavno pritožbo izpodbijani sodni odločbi ne temeljita na izpodbijanih določbah ZUP in ZJU, morebitna razveljavitev teh določb ne bi izboljšala pobudnikovega pravnega položaja, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik