Jedro

Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP, ko je ugotovila neskladje med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva sporne nepremičnine. Po presoji sodišča bi tako tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, številka Bpp 1238/2013 z dne 24. 6. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1238/2013 z dne 24. 6. 2013 odločila, da se prošnja A.A., za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrne kot neutemeljena. Odločila je tudi, da prosilec v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prosilec 21. 6. 2013 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve tožbe na motenje posesti, zaradi izklopa elektrike, ter v prošnji za dodelitev BPP izrecno navedel, da nima nobenega premoženja ter da ni solastnik nepremičnega premoženja. Tožena stranka je po uradni dolžnosti, dne 21. 6. 2013, na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ugotovila, da je prosilec do celote lastnik nepremičnine s parc. št. 1713/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja tudi stanovanjsko stavbo, na naslovu …, v vrednosti 31.966,00 EUR, kar je bilo ugotovljeno z vpogledom na prostorski portal GURS.

2. Ker je prosilec v obrazcu prošnje za BPP navedel neresnične podatke, je tožena stranka morala uporabiti določbo petega odstavka 20 člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti. To odločitev potrjuje tudi stališče sodne prakse, pri čemer ni relevanten prosilčev subjektivni odnos oziroma namen za neresnično navajanje podatkov, niti vrednost zamolčanega premoženja. Pri tem se sklicuje na sodbo II U 446/2010 z dne 2. 2. 2011, sodba II U 19/2011 in sodbo II U 262/2012 z dne 22. 8. 2012, iz katere izhaja, da je od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da je na predmetni nepremičnini s parc. št. 1713/2 k.o. … vknjiženih več hipotek, ki pa kot stvarne pravice ne posegajo v lastninsko pravico prosilca. Vprašanje, ali se takšno premoženje (obremenjeno z zastavno pravico) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, se presoja v skladu z določbami Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Slednji predpis v 24. členu, ki govori o premoženju, ki se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP, nikjer ne določa, da se nepremičnino premoženje, ki je obremenjeno, ne bi upoštevalo kot premoženje prosilca. Enako izhaja tudi iz sodne prakse.

3. Glede na vse navedeno je tožena stranka odločila tako kot izhaja iz izreka te odločbe in v skladu z določbo 20. člena ZBPP zavrnila prošnjo za dodelitev BPP, pri čemer prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

4. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da je iz tožbi priloženega sklepa Okrajnega sodišča Trebnje VL 39870/2009 z dne 8. 5. 2013 razvidno, da je bila nepremičnina s parc. št. 1713/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanjsko zgradbo, dne 31. 3. 2013 prodana na drugi javni dražbi. Tako prosilec nima v lasti nobene nepremičnine, kar je navedel že v prošnji za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo zaradi teh okoliščin odpravi.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Po drugem odstavku 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Če je prosilec v izjavi s prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

8. Iz listin predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnik v dne 21. 6. 2013 vloženi vlogi, na predpisanem obrazcu BPP št. 1, navedel, da ni lastnik ali solastnik nepremičnine ali drugega premoženja. Prav tako podatki predloženih listin in navedbe tožene stranke v izpodbijani odločbi izkazujejo, da je tožena stranka dne 21. 6. 2013, v postopku ugotavljanja premoženjskega stanja tožnika, po uradni dolžnosti, po vpogledu v ZK ugotovila, da je tožnik do celote lastnik nepremičnine s parc. št. 1713/2 k.o. …, ki v naravi predstavlja tudi stanovanjsko stavbo, na naslovu …, v vrednosti 31.966,00 EUR, tožnik pa nasprotno od te ugotovitve ob vložitvi tožbe dokazuje (sklep Okrajnega sodišča Trebnje VL 39870/2009 z dne 8. 5. 2013), da je bila sporna nepremičnina dne 31. 3. 2013, torej še pred vložitvijo vloge za BPP, prodana na drugi javni dražbi.

9. Gre torej za ugotovitev o lastništvu nepremičnine, ki se razlikuje od tožnikovega, v vlogi za BPP navedenega podatka o lastništvu nepremičnin, zato sodišče meni, da je bila dolžna tožena stranka pred svojo odločitvijo upoštevati določbo 34. člena ZBPP, ki v primeru, ko ZBPP ne določa drugače, določa, da mora pristojni organ za BPP postopati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in v skladu z načelom iskanja materialne resnice, to dejstvo (lastništvo nepremičnine) tudi ugotoviti do takšne stopnje zanesljivosti, ki bi izključevala dvom o objektivnem obstoju dejstva. Tako bi po presoji sodišča morala tožena stranka dati tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini (prvi odstavek 7. člena, prvi odstavek 8. člena, prvi odstavek 9. člena, četrti odstavek 9. člena, prvi odstavek 138. člena, 145. in 146. člen ZUP). Tožena stranka ni postopala po zgoraj navedenih določbah in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev, posledično pa je po presoji sodišča preuranjen zaključek tožene stranke, da je tožnik zamolčal pravno relevanten podatek o lastništvu nepremičnine ter neutemeljeno izrečen tudi ukrep prepovedi nadaljnjega vlaganja prošnje za BPP.

10. Ker tožnik v tožbi oporeka v postopku dodelitve BPP ugotovljenem dejanskem stanju, je navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov, ko tožena stranka ni pozvala tožnika, da pojasni podatke o premoženju, ki ga je v postopku ugotavljanja premoženja treba upoštevati, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v konkretni zadevi za bistveno kršitev določb postopka, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).