Jedro

Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in sodba z dne 6.10.2009 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Ker tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, je prvostopenjsko sodišče dne 6.10.2009 izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, naj ji tožena stranka plača znesek 5.662,51 EUR in 1.910,14 EUR zakonitih zamudnih obresti ter na oba zneska še dodatne zakonske zamudne obresti. Tožeča stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje z utemeljitvijo, da naj bi narok zamudila zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni zakonite zastopnice. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 23.3.2010 predlog zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da bolezen zakonite zastopnice ne more biti, četudi je nenadna, upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, saj mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Opozarja na vsebino 115. člena ZPP, po katerem je opravičljiv razlog za odsotnost stranke na naroku oz. za preložitev naroka, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter če ji je onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Prav to je tožeča stranka navajala v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in predložila zdravniško potrdilo specialista splošne medicine, ki je potrdil, da je zakonita zastopnica tožeče stranke utrpela nenadno in nepredvidljivo bolezen. Če sodišče potrdilu ni verjelo, bi moralo po uradni dolžnosti zahtevati zdravstveno dokumentacijo ali pridobiti mnenje izvedenca medicinske stroke. Poleg tega je bila direktorica tožeče stranke tudi zaslišana na naroku in povedala, da je dobila vročino ter vnetje ušes, zaradi česar se ni bila sposobna pripeljati v Idrijo. Povedala je, da je dopoldne preležala, nato pa odšla k osebnemu zdravniku, kjer so ji naredili preiskave. Predložila je tudi preostalo zdravstveno dokumentacijo. Meni, da je bila bolezen resna in nepredvidljiva, saj je imela zakonita zastopnica hude bolečine in vsekakor ni bila sposobna za vožnjo z avtomobilom na razdalji 150 km v eno smer. Glede ostalih zaposlenih v družbi pojasnjuje, da je bil njen mož, ki je tudi direktor, tistega dne v tujini. Ker so v družbi predvideli, da se bo glavne obravnave udeležila prav B. Č., ji ni mogoče očitati, da pri svojem ravnanju družba ni bila zadosti skrbna. Poleg tega je tožeča stranka imela v postopku pooblaščenca L. F., kateremu pa sodišče vabila sploh ni vročalo, čeprav je takrat imel v spisu še vedno veljavno pooblastilo. Preklic pooblastila je namreč sodišču pooblaščenec posredoval šele 15.10.2010, kar je 10 dni po datumu prvega naroka. Navedbe B. Č. bi lahko potrdila druga predlagana priča, J. Č., ki ga sodišče ni zaslišalo. Navedba sodišča, da bi lahko direktorica pooblastila za zastopanje drugo osebo, ni utemeljena, saj zakonitega zastopnika, ki edini pozna zadevo, nek tretji delavec nikakor ne more nadomeščati, poleg tega pa sama tistega jutra ni bila v stanju, ki bi ji dovoljevalo, da pooblasti za zastopanje drugo osebo.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče na narok, razpisan za 6.10.2009, vabilo družbo F., da na narok zanjo ni pristopil nihče in da je zato sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Takratnega pooblaščenca tožeče stranke L. F. (za katerega pa v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, v spisu ni bilo pooblastila) sodišče ni vabilo, mu je pa dne 21.10.2009 vročilo sodbo. Že pred tem, in sicer 15.10.2009, pa je tožeča stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je pojasnila, da se njena zakonita zastopnica zaradi nenadne bolezni ni mogla udeležiti naroka ter priložila zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti na predpisanem obrazcu, ki ga je izpolnil specialist splošne medicine. Pri zaslišanju na naroku je, kot to utemeljeno opozarja pritožba, direktorica pojasnila, da so bolezensko stanje spremljale bolečine, ki so ji onemogočale, da bi takoj o zdravstvenih težavah obvestila sodišče ali pooblastila za zastopanje nekoga drugega. Njena izpoved, da je zaradi vročine in bolečin dopoldne preležala, nato pa poklicala osebnega zdravnika, ki ji je naredil ustrezne preiskave, je podprta z nadaljnjo zdravstveno dokumentacijo (fotokopija zdravniškega kartona, zdravniškim potrdilom z opisom bolezenskega stanja, laboratorijskim izvidom). Upoštevajoč nadaljnje dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., kjer živi tudi zakonita zastopnica, glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi pritožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Pri zaslišanju je zakonita zastopnica še pojasnila, da je poleg nje v družbi zaposlena še ena oseba, ki pa ni imela pooblastila, da bi se udeležila obravnave ter mož, ki je bil tega dne službeno odsoten. Glede na vse te ugotovitve je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje, prestrogo in neživljenjsko. Načelno ima sodišče sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in razveljavilo odločbo, ki jo je sodišče izdalo zaradi zamude (drugi odstavek 116. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo zato moralo v zadevi nadaljevati z odločanjem.

Ker je odločitev o povrnitvi stroškov postopka odvisna od končne odločitve v zadevi, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.