Jedro

V doslej izvedenem dokaznem postopku je ostalo nerazčiščeno, ali so bili pri določitvi nove pokojninske osnove oziroma pri oblikovanju M4/M8 obrazca podatki o delu plač, ki je bil uporabljen v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993 glede na predloženo listinsko dokumentacijo, iz katere izhajajo zneski zaostankov plač, med drugim tudi potrdilo z dne 15. 1. 1997, izdelano skladno z Uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (uredba), pravilno upoštevani. Zgolj posplošeno razlogovanje sodišča prve stopnje, da so bili pri izračunu upoštevani pravilni podatki, kot jih je sporočil delodajalec, ki v bistvu v celoti sledi navedbam toženca, ne zadostuje, temveč je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno argumentirano in strokovno podprto odgovoriti na predhodno izpostavljena dejanska finančna vprašanja. Za to pa sodišče samo seveda nima potrebnega strokovnega znanja. Zato je potrebno pritrditi pritožnici, da je za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in spoštovanje načela materialne resnice iz 61. člena ZDSS-1 v obravnavnem primeru potrebno po uradni dolžnosti skladno z 62. členom ZDSS-1 postaviti sodnega izvedenca finančne stroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 20. 1. 2016 in št. ... z dne 9. 11. 2015 ter vrnitev zadeve v novo upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Čeprav v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela pooblaščenca, ji nista bila nudena ustrezna strokovna pomoč in procesno vodstvo, ki je bilo pomanjkljivo in zavajajoče. Ker ni bila poučena o brezplačni pravni pomoči niti možnosti, da poleg listinskih dokazil predlaga druge dokaze, na primer zaslišanje priče, pridobitev izvedenskega mnenja, ni bila enako obravnavana. Sodišče bi jo lahko zaslišalo tudi po uradni dolžnosti ali pa bi pridobilo izvedensko mnenje. Ni bila opozorjena niti na možnost povračila stroškov, kar kaže na prejudiciranje in pristranskost sodišča. Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj se sodišče ni opredelilo do njenih navedb, deloma pa so razlogi sodbe v nasprotju s trditveno podlago. Ni namreč niti zatrjevala niti dokazovala, da bi bil toženčev program za izračun pokojnine napačen, temveč da so bili v program vneseni napačni podatki, oziroma podatki, ki so bili izračunani v nasprotju z veljavnimi predpisi. Trditveno podlago je podprla z izračuni, sodišče pa je ni poučilo, da nimajo dokazne vrednosti. Iz podatkov, ki jih je uporabil toženec, izhaja, da je delodajalec A. d. d. pri valorizaciji posameznih mesečnih zneskov uporabil povprečni trimesečni oziroma letni količnik, čeprav bi moral uporabiti predpisan mesečni količnik. Posledično je napačen izračun osnove za odmero pokojnine. Do teh trditev se sodišče ni opredelilo, argumentirano pa se ni opredelil niti toženec, zato se štejejo za priznane. A. d. d. glede na 2. člen Protokola o medsebojni izmenjavi podatkov s podatki zaradi spremembe informacijskega sistema sploh ni razpolagal, zato ne more jamčiti za njihovo pravilnost. Dejansko mu jih je posredoval toženec. Tudi sicer delodajalec lahko odgovarja le za podatke o višini izplačanih plač, med tem ko je zakonitost izračuna dolžnost toženca. Pri izračunu za leto 1992 so bili upoštevani bruto zneski, zaostanek pa v neto znesku. Neto znesek bi bilo potrebno najprej obrutiti. Priglaša stroške pritožbe in stroške prevoza, nastalih med postopkom na prvi stopnji.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledičnih procesnih pomanjkljivosti dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana zavrnilna sodba je zato izdana vsaj preuranjeno.

5. Zatrjevana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana, saj je kljub pomanjkljivostim izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Podani nista niti zatrjevani kršitvi načela odprtega sojenja iz 285. člena ZPP in pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP, ki bi lahko vplivali na pravilnost in zakonitost sodbe. Za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja pa bi bilo dejansko potrebno pridobiti izvedensko mnenje.

Predmet spora in dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe o ponovni odmeri starostne pokojnine.2 Tožnici, ki je uživalka starostne pokojnine od 31. 12. 2010 dalje3, je bila pokojnina od 1. 7. 2015 dalje na novo odmerjena z upoštevanjem dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup4. Ta del plač namreč zaradi neustavne ureditve5, po kateri se za izračun pokojninske osnove ni štel del plač ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup6, ob upokojitvi v pokojninsko osnovo ni bil upoštevan. Do dneva uveljavitve pravice je dopolnila 60 let in 5 mesecev starosti ter 37 let, 4 mesece in 9 dni pokojninske dobe. Pokojnina je bila odmerjena v višini 83,5 % pokojninske osnove,7 izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1992 do 2009. V obravnavanem predsodnem postopku pa ji je bila starostna pokojnina odmerjena v višini 83,5 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega povprečja plač od leta 1991 do 2008.8

7. Sporno je, ali je bil pri določitvi nove pokojninske osnove pravilno upoštevan del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup. Upoštevani so bili podatki o delu plač, ki je bil uporabljen v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, kot jih je na obrazcih M4-M8 sporočil tožničin delodajalec A. d. d. in so bili vneseni v matično evidenco. Sporočeni podatki o zaostankih plač so bili devalorizirani s povprečnim količnikom za posamezno leto glede na podatke o mesečnih rasteh cen. Tako sporočena razlika v plači je bila prišteta k že ob upokojitvi ugotovljenim in upoštevanim zneskom plače. Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

8. Odmero starostne pokojnine in določitev pokojninske osnove ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)9 oziroma pred njim veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)10. Po 1. odstavku 39. člena ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Enako je določeno tudi v 1. odstavku 30. člena ZPIZ-2. 9. Plača se upošteva po podatkih iz matične evidence (140. člen ZPIZ-2).11 Vodi jo toženec na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)12 in ima po 87. členu tega zakona značaj javne listine. Torej se dejstva, ki iz nje izhajajo, štejejo za resnična, dovoljeno pa je dokazovati drugače.13 Po sodni praksi14 vpis podatkov o plačah v matično evidenco na podlagi obrazcev M4/M8, ki jih sporočajo delodajalci, ne pomeni, da v sodnem postopku predloženih listin oziroma podatkov o plači, ne bi bilo potrebno razčleniti, analizirati in vestno ter skrbno primerjati s podatki matične evidence.

10. Za izračun pokojninske osnove se skladno s 4. odstavkom 39. člena ZPIZ-1 vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, in jih ugotovi in določi minister, pristojen za finance. Veljavni bruto sistem obračunavanja osnov je bil uveljavljen v letu 1991 z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)15. Pred tem je veljal neto sistem. Za izračun pokojninske osnove pred uveljavitvijo ZPIZ se je namreč upoštevala plača v neto znesku. V prehodni določbi 311. člena ZPIZ in enako 1. odstavka 408. člena ZPIZ-1 je bilo izrecno določeno, da se pri izračunu pokojninske osnove za čas do 31. 12. 1990 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih. Pomeni, da se osnove do vključno leta 1990 upoštevajo v neto zneskih, za leto 1991 in nadalje pa jih je že potrebno preračunati po veljavnem bruto sistemu. Po 47. členu ZPIZ-1 se pri določitvi pokojninske osnove plače oziroma zavarovalne osnove iz prejšnjih let preračunajo z valorizacijskimi količniki, tako da ustrezajo gibanjem povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.

11. Vse navedeno velja tudi za del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup. Postopek lastninskega preoblikovanja podjetja in izdajo potrdil za premalo izplačano plačo ureja Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)16 in na njegovi podlagi sprejeta Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uredba).17 Delavci, zaposleni v podjetjih v družbeni lasti so v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja za premalo izplačano plačo dobili potrdilo, ki so ga lahko uporabili pri privatizaciji podjetij. ZLPP je v 1. odstavku 25.a člena omogočil podjetjem interno razdelitev delnic ter vplačila delnic za notranji odkup tudi na podlagi potrdil, ki jih podjetje lahko izda zaposlenim delavcem na podlagi neizplačanega dela neto osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, za čas od sprejema kolektivne pogodbe do 1. 1. 1993. V 2. odstavku 25.a člena ZLPP je predvidena zamenjava že izdanih listin o priznanju terjatev do podjetja iz naslova neizplačanih plač, s potrdili iz 1. odstavka. Na podlagi citirane določbe so zaposleni s tistim delom neizplačane plače, ki je bila znižana za največ 20 % od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, lahko sodelovali v notranjem odkupu. Izdajanje in upoštevanje potrdil iz 25.a člena ZLPP je bilo določeno z Uredbo. Gre izključno za neizplačane dele neto osnovnih plač od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993. 12. Razlika, za katero se je delavcu izdalo potrdilo, je razlika med višino bruto osnovnih plač, ki bi jih prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe dejavnosti po odbitku davkov in prispevkov iz bruto plač ter dejansko izplačanimi bruto osnovnimi plačami po odbitku davkov in prispevkov iz bruto plač (1. odstavek 3. člena Uredbe). Zneski obravnavanega dela plače so bili v potrdilih torej določeni v neto zneskih (stolpec 13), pa tudi v revaloriziranih neto zneskih (stolpec 16). Vendar revaloriziranih mesečnih zneskov razlik iz 3. člena Uredbe pri določitvi pokojninske osnove ni mogoče upoštevati, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje.

13. Po 5. členu Uredbe so se mesečni zneski razlik valorizirali z mesečnimi rastmi cen na drobno do vključno 31. 12. 1992. Revalorizacija se je opravila za čas od meseca, v katerem bi delavcu morale biti izplačane te razlike. Ker je šlo za dele plač, ki bi se morali izplačevati mesečno od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993, je bilo z Uredbo zaradi ohranjanja njihove vrednosti ob visoki inflaciji določeno, da se zneske razlike revalorizira. Gre za kumulativno rast cen na drobno, mesečno do 31. 12. 1992. Določene so bile tako, da se ne upoštevajo rasti cen v tistem mesecu, za katerega so bile plače izplačane. Pri določitvi pokojninske osnove je torej mogoče upoštevati le zneske delov plač glede na (realno) vrednosti iz let 1990, 1991 oziroma 1992, torej takrat ko bi morali biti izplačani.

Odločitev pritožbenega sodišča

14. Vendar pa tožnica pravilno poudarja, da je v doslej izvedenem dokaznem postopku ostalo nerazčiščeno, ali so bili pri določitvi nove pokojninske osnove oziroma pri oblikovanju M4/M8 obrazca podatki o delu plač, ki je bil uporabljen v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993 glede na predloženo listinsko dokumentacijo, iz katere izhajajo zneski zaostankov plač, med drugim tudi potrdilo z dne 15. 1. 1997, izdelano skladno z Uredbo,18 pravilno upoštevani. Še zlasti je ostalo nerazčiščeno, ali so bili (neto) zneski razlik pravilno devalorizirani. Tožnica namreč utemeljeno opozarja, da se podatki o neto zneskih razlik iz stolpca 13 na potrdilu z dne 15. 1. 1997, ki torej niso revalorizirani, ne ujemajo z devaloriziranimi zneski neto razlik, kot so vpisani v obrazce M4/M8 in vneseni v matično evidenco. Razlike so v potrdilu določene v neto znesku, zato je ostalo odprto tudi, ali je bila razlika za leti 1991 in 1992 pravilno obrutena in preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov. Zgolj posplošeno razlogovanje sodišča prve stopnje, da so bili pri izračunu upoštevani pravilni podatki, kot jih je sporočil delodajalec, ki v bistvu v celoti sledi navedbam toženca, ne zadostuje, temveč je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno argumentirano in strokovno podprto odgovoriti na predhodno izpostavljena dejanska finančna vprašanja. Za to pa sodišče samo seveda nima potrebnega strokovnega znanja. Zato je potrebno pritrditi pritožnici, da je za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in spoštovanje načela materialne resnice iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)19 v obravnavnem primeru potrebno po uradni dolžnosti skladno z 62. členom ZDSS-1 postaviti sodnega izvedenca finančne stroke.

15. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na navedeno so vse ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.20

16. V ponovljenem sojenju bo potrebno odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri. Torej ugotoviti, ali so bili pri določitvi nove pokojninske osnove podatki o delu plač, ki je bil uporabljen v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja od 1. 9. 1990 do 1. 1. 1993 pravilno upoštevani, še zlasti ali so bili revalorizirani (neto) zneski razlik pravilno devalorizirani in ali so bili podatki za leto 1991 in 1992 upoštevani po veljavnem bruto sistemu. V ta namen bo potrebno dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu in postaviti sodnega izvedenca, da odgovori na navedena bistvena strokovna vprašanja v tej zadevi. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo mogoče ponovno presojati pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb ter odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka.

17. Odločitev o stroških pritožbe je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o pravočasno priglašenih stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. 3 Odločba z dne 6. 1. 2011. 4 Namesto v znesku 671,63 EUR v znesku 683,82 EUR. 5 Odločba U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002. 6 4. alineja 46. člena ZPIZ. 7 Znašala je 789,33 EUR. 8 Znaša 794,90 EUR. 9 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 11 Enako je bilo določeno v 203. členu ZPIZ-1. 12 Ur. l. RS, št.111/2013 s spremembami. 13 224. člen ZPP. 14 Psp 217/2016. 15 Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami. 16 Ur. l. RS, št. 55/92 s spremembami. 17 Ur. l. RS, št. 59/93 s spremembami. 18 Priloga A/5 sodnega spisa. 19 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 20 1. odstavek 360. člena ZPP.