Jedro

Iz socialnovarstvenih predpisov izhaja, da mora zavod v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja prek centra za socialno delo. Storitev institucionalnega varstva so po ZSV dolžni v prvi vrsti plačati upravičenci, šele za njimi ostali zavezanci. Tretje osebe pa lahko v skladu s pogodbeno avtonomijo z zavodom sklenejo dogovor, da bodo (do)plačevale oskrbnino.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožnika zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka, tožencu pa mora v 15 dneh povrniti 1.326,06 EUR stroškov pritožbenega in revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176435/2014 z dne 22. 12. 2014 ohranilo v veljavi v delu, s katerim je tožencu - dolžniku v roku 8 dni naloženo plačilo 2.426,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 dalje do plačila in 11,94 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2015 do plačila (I. točka izreka). Navedeni sklep je razveljavilo v delu, s katerim je tožencu - dolžniku naloženo plačilo 6.516,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 dalje do plačila in 62,06 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2015 do plačila ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo pravdnih stroškov toženca (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je omenjeni sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo v 8 dneh plačilo 8.942,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 dalje do plačila in 74,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2015 do plačila (I. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo prvostopenjskih in pritožbenih stroškov tožnika (II. točka izreka).

**Dejansko stanje** - Tožnik (javni zavod) je na podlagi Dogovora št. ... z dne 7. 5. 2013, ki ga je sklenil s toženčevo babico A. A., zanjo kot uporabnico zagotavljal institucionalno varstvo starejših; - z navedenim dogovorom se je A. A. zavezala, da bo mesečno plačevala račune za opravljene storitve v preteklem mesecu (5. in 6. točka dogovora), ob njeni nastanitvi pa je bilo dogovorjeno, da bo plačnik njene obveznosti v celoti B. B. (njena hči in toženčeva teta), in sicer na podlagi izjave B. B. z dne 16. 4. 2013 o plačilu oziroma doplačilu stroškov oskrbe; - 11. 10. 2013 je B. B. pri tožniku svojo izjavo umaknila in predložila izjavo toženca o plačilu oziroma doplačilu stroškov oskrbe z dne 30. 9. 2013; - od oktobra 2013 je tožnik pošiljal račune za domsko oskrbo tožencu, ki je poravnal le računa za oktober in november 2013; neporavnani računi od decembra 2013 do novembra 2014 skupaj znašajo 8.942,00 EUR; - pred tem (do smrti toženčeve matere C. C.) se je oskrbnina plačevala na način, da se je del poravnal s pokojnino A. A., preostanek pa sta plačevala toženčeva starša (D. C. in C. C.); - volja toženca ob podpisu izjave z dne 30. 9. 2013 ni bila, da se zaveže za plačilo polne oskrbnine, ampak le za razliko med polno oskrbnino in babičinimi pokojninskimi prejemki.

**Presoja sodišč nižjih stopenj**

3. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je bilo s strani toženca podpisano izjavo z dne 30. 9. 2013 vzpostavljeno pravno razmerje med tožencem in tožnikom glede plačila stroškov oskrbnine, ki je še najbolj podobno pristopu k dolgu ali prevzemu dolga. Vsebina izjave o plačilu ni predpisana s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (v nadaljevanju Pravilnik), prepuščena je pogodbeni avtonomiji. Toženčeva prava in resnična volja je ob podpisu izjave bila, da se zaveže le za doplačilo oskrbnine, in sicer v višini razlike med pokojnino A. A. in polno oskrbnino. Odločilna je sicer izjavljena volja, vendar v konkretnem primeru ni razhajanja med toženčevo dejansko pogodbeno voljo in v izjavi z dne 30. 9. 2013 izjavljeno voljo. Določilo „bom plačeval oziroma doplačeval“ je nejasno, upoštevaje, da je šlo za izjavo na vnaprej pripravljenem formularju s strani tožnika, ga je treba na podlagi 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) razlagati v korist druge šibkejše pogodbene stranke. Zaključilo je, da se je toženec zavezal le za znesek doplačila za domsko oskrbo.

4. Sodišče druge stopnje je opozorilo, da je pri plačevanju institucionalnega varstva v pogodbi zavezanec za plačilo uporabnik storitve, ki mora glede plačevanja podati izjavo o plačilu, določena oseba pa se lahko zaveže z izjavo, da bo plačevala domsko oskrbo, čeprav ni uporabnik storitve. S podpisom izjave se je vzpostavilo pravno razmerje, ki bi ga lahko kvalificirali kot pristop k dolgu (432. člen OZ), pri katerem tretji vstopi v zavezo poleg dolžnika in sta skupaj z dolžnikom nasproti upniku zavezana solidarno. Ker A. A. ni podala izjave o plačilu v skladu s prvim odstavkom pete alineje 12. člena Pravilnika, ampak jo je najprej podala le B. B., nato pa toženec, sta bila B. B. in toženec vsak v svojem časovnem obdobju edina zavezana za plačilo oskrbnine za A. A.. Taka razlaga pete alineje 12. člena Pravilnika izhaja tudi iz namena podpisa te izjave; podpisniki dogovora s tožnikom so ostarele in ponavadi onemogle osebe, ki več ne razpolagajo same s svojimi denarnimi sredstvi na osebnem računu. Zavod zato potrebuje zavezanca, ki bo storitev plačal in ga ne zanima, kakšen notranji dogovor obstaja med uporabnikom in zavezancem za plačilo. V razmerje do tožnika je s podpisom izjave vstopil toženec in je zato zavezan za plačilo storitev tožnika v celoti.

**Dopuščeno vprašanje**

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 152/2017 z dne 12. 10. 2017 dopustilo revizijo v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da se je tožnik z izjavo o plačilu oziroma doplačilu domske oskrbe zavezal k celotnemu plačilu stroškov.

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

6. Toženec je na podlagi navedenega sklepa vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje naj bi zmotno štelo, da je dejanska, resnična in svobodna ter izražena volja toženca glede zaveze, da bo domsko oskrbo le doplačeval, irelevantna. Njegovo stališče, da je pomembno le, ali je oskrbovanka tožnika ob podaji prošnje za sprejem v zavod podala izjavo glede plačila domske oskrbe ali ne, naj bi bilo v nasprotju s kogentnimi določbami OZ, ki se nanašajo na samo sklenitev pogodbe in voljo stranke, od katere je odvisna sklenitev pogodbe. Za ugotavljanje prave, resnične in izražene volje naj bi bilo nepomembno, ali v določenem postopku (sprejema v domsko oskrbo) tretja oseba poda kakšno izjavo ali ne, pomembna naj bi bila tista izjava volje osebe, ki jo ta izrazi in ki to (do določene mere) zavezuje. Sodišče druge stopnje naj ne bi smelo izjave toženca interpretirati skozi izjavo tretje osebe, ampak bi moralo presojati le, kakšna je bila dejanska, resnična in izjavljena volja toženca. Sodišče druge stopnje naj bi odločitev oprlo tudi na prepozne pritožbene trditve tožnika, ki so se nanašale na (ne)podajo izjave A. A. ob sprejemu v domsko oskrbo, s čimer naj bi bila tožencu odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Naj ne bi držalo, da je dejstvo, da A. A. izjave o plačilu ni podala, med strankama nesporno. A. A. naj bi se namreč na podlagi dogovora s tožnikom temu zavezala k plačilu domske oskrbe, saj je v 6. točki navedenega dogovora podala izjavo, da bo mesečno plačala račun. Odločitev sodišča druge stopnje naj bi zaradi navedenega pomenila tudi sodbo presenečenja, saj med postopkom nobena od strank ni podala trditev, ki so za pritožbeno sodišče bistvene.

7. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki je v odgovoru nanjo predlagal njeno zavrnitev.

**Presoja Vrhovnega sodišča**

8. Revizija je utemeljena.

9. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Revizijske navedbe toženca, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, presegajo okvir dopuščene revizije, zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

10. Revizija utemeljeno opozarja, da je zmotna materialnopravna presoja, po kateri pogodbena volja toženca v konkretnem primeru ni pravno pomembna. Ni mogoče pritrditi oceni sodišča druge stopnje, da je toženec že z vstopom v razmerje s tožnikom (zavodom) prevzel zavezo plačevanja oskrbnine v celoti. Izhodišče te razlage je, da mora imeti zavod (vnaprej) zagotovljeno plačevanje storitev in da mora zato imeti zavezanca, kar pa ne drži. 11. Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka.1 Storitev institucionalnega varstva so dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci (prvi odstavek 100. člena Zakona o socialnem varstvu, v nadaljevanju ZSV). Merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev so predpisana z Uredbo o merilih za določanje oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju Uredba). Po tej uredbi lahko pravico do oprostitve uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če po njenih merilih ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po naslednjem vrstnem redu plačil: 1) storitev plača upravičenec; 2) upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost; 3) znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zavezanec, razen v primerih, ko ni zavezancev; 4) zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, in v drugih primerih, ki jih določa ta uredba (prvi odstavek 6. člena Uredbe). V primeru oprostitve upravičenca oziroma zavezanca plača razliko do vrednosti storitve Republika Slovenija ali občina (tretji odstavek 6. člena Uredbe).

12. Iz socialnovarstvenih predpisov torej izhaja, da mora zavod v oskrbo sprejeti tudi osebe, ki nimajo zagotovljenega financiranja, plačilo oziroma njegova oprostitev pa se ureja preko centra za socialno delo. Storitev institucionalnega varstva so po ZSV dolžni v prvi vrsti plačati upravičenci, šele za njimi ostali zavezanci (preživninski zavezanci, zavezanci, ki so na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla zavezani upravičencu delno ali v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, itd). Tretje osebe pa lahko v skladu s pogodbeno avtonomijo z zavodom sklenejo dogovor, da bodo (do)plačevale oskrbnino. Dogovor lahko sklenejo ob sprejemu v zavod (kot je to storila toženčeva teta)2 ali po tem. Ni tudi ovir, da kasneje tretja oseba svoje soglasje umakne. V dogovoru med zavodom in tretjim pa ni nikakršne podlage za omejitev, po kateri bi bil lahko zavezanec za plačilo oskrbnine zgolj en in to le za plačilo oskrbnine v celoti. Pristop sodišča prve stopnje, ki je pri razlagi dogovora med zavodom in tožencem kot tretjo osebo presojalo vsebino njunega dogovora in upoštevalo voljo in izjavo toženca, se po obrazloženem izkaže za materialnopravno pravilen.

13. Izmed dejanskih okoliščin, ki sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči nižjih stopenj,3 so za odločitev v konkretni zadevi torej ključne predvsem te: da toženec ni preživninski zavezanec uporabnice storitev oziroma ga k plačilu oskrbnine ne zavezuje pravni posel; da se je v pravno razmerje s tožnikom vključil po sklenitvi Dogovora med babico in tožnikom oziroma sprejemu babice v zavod; in da je bila njegova volja ob podaji izjave z dne 30. 9. 2013 ta, da se zavodu zaveže plačevati razliko med polno oskrbnino in babičinimi pokojninskimi prejemki. Sodišče prve stopnje je pri razlagi sporne izjave utemeljeno upoštevalo tudi določbo 83. člena OZ; upoštevaje, da je bila izjava dana na formularju tožnika in da gre za nejasno pogodbeno določilo (da se zaveže plačati oziroma doplačevati oskrbnino), je določilo pravilno razlagalo v korist toženca in presodilo, da se je zavezal le za znesek doplačila za domsko oskrbo.

**Odločitev Vrhovnega sodišča**

14. Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo reviziji toženca ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

15. Sprememba izpodbijane sodbe je imela za posledico tudi odločitev o stroških vsega postopka (na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). O pravdnih stroških, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje, je odločeno v sodbi sodišča prve stopnje, ki je s to revizijsko sodbo v celoti vzpostavljena. Zato o teh pravdnih stroških ni treba znova odločati. Glede na spremembo sodbe sodišča druge stopnje (zavrnitev pritožbe tožnika), mora tožnik sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka, tožencu pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Upoštevaje, da je toženec z revizijo v celoti uspel, mora njegove revizijske stroške plačati tožnik, pri čemer mora stroške odgovora na revizijo nositi sam. Višina pritožbenih in revizijskih stroškov je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in Zakonom o sodnih taksah.

1 Primerjaj odločbo Upravnega sodišča III U 34/2012 z dne 3. 7. 2013, v kateri je tako stališče utemeljeno s sklicevanjem na določbe Pravilnika, po katerih komisija za sprejem, premestitev in odpust zavoda odloči, ali vlagatelj prošnje za sprejem v zavod izpolnjuje pogoje za sprejem in je upravičen do storitve, ki jo izvaja zavod. Opozorjeno je tudi na 4. člen Zakona o socialnem varstvu, ki določa, da se pravice do storitve in denarne pomoči uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon. 2 V zvezi s tem je treba poudariti, da se določbe glede izjave o načinu plačila s strani tretje osebe v 12. členu in 16. členu Pravilnika, na katere se je sklicevalo drugostopenjsko sodišče, nanašajo na postopek sprejema v zavod (nahajajo se pod poglavjem III. z naslovom „Sprejem“). Peti odstavek 12. člena Pravilnika npr. tako določa, da če bo za uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži prošnji. Po prvem odstavku 16. člena Pravilnika z uporabnikom, ki bo sprejet v zavod, podpiše zavod dogovor, s katerim se uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitve, zlasti pa vrsta oskrbe, začetek izvajanja storitve, obseg storitve, cena storitve, osebe, ki bodo storitev plačevale in pogoji za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. Namesto uporabnika lahko dogovor podpiše njegov zakoniti zastopnik, skrbnik ali skrbnik za poseben primer. Če bo namesto uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, se ta za plačilo zaveže s podpisom dogovora iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek istega člena). 3 Na te je Vrhovno sodišče vezano (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).