Jedro

Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, torej ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, kot neutemeljeno navaja pritožba, temveč trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti.

Za izterjavo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi kot izjeme po 2. odstavku 408. člena ZFPPIPP se izvršilni postopek kljub odpustu obveznosti lahko nadaljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v sklepu o odpustu obveznosti res navedeno, da odpust ne učinkuje na terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), vendar pa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti tega določila, kot velja na dan izdaje sklepa o odpustu obveznosti, temveč prej veljavno določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki je veljala do 14. 6. 2013. Stečajni postopek nad dolžnico se je začel 9. 5. 2011, v tem trenutku veljavni ZFPPIPP pa je v drugem odstavku 408. člena določal, da odpust obveznosti ne učinkuje le na prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena in prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Šele novela ZFPPIPP-E, ki je začela veljati 15. 6. 2013, je v spremenjenem drugem odstavku 408. člena določila, da odpust obveznosti ne učinkuje dodatno še na druge obveznosti, med temi tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Spremenjene določbe 408. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti, saj bi to pomenilo retroaktivno veljavo. V času, ko se je začel stečajni postopek, namreč odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, še ni bil določen kot izjema, na katero odpust obveznosti ne učinkuje. Poleg navedenega je sporna tudi aktivna legitimacija upnika, saj upnik z imenom, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni samostojna pravna oseba in v postopku ne more uveljavljati svojih pravic. Iz sodbe K 717/2005 z dne 8. 6. 2006 tudi ne izhaja, da gre za odvzem premoženjske koristi v korist Okrožnega sodišča v Krškem, ki je upnik v tem postopku. Tudi zato je treba izvršilni postopek ustaviti. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, podredno pa ustavitev postopka, priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi po uradni dolžnosti začelo postopek in zoper dolžnico dovolilo izvršbo zaradi odvzema protipravne premoženjske koristi na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Krškem, K 717/2005 z dne 8. 6. 2006. S sklepom z dne 6. 7. 2011 je sodišče izvršilni postopek prekinilo z dnem 9. 5. 2011, ker se je nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), z izpodbijanim sklepom pa je izvršilni postopek nadaljevalo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je v stečajnem postopku sicer prišlo do odpusta obveznosti, ki pa na terjatev iz naslova odvzema s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi, ki je predmet izterjave v tem postopku, na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ne učinkuje.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev materialnopravno pravilna in pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki je veljala v času začetka stečajnega postopka nad dolžnico, saj bi v nasprotnem prišlo do retroaktivnosti, ni mogoče slediti. Glede na določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje (prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP). Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, torej ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, kot neutemeljeno navaja pritožba, temveč trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti. V predmetni zadevi je bil sklep o odpustu obveznosti izdan 8. 10. 2014 (pravnomočen pa je postal 25. 10. 2014), torej že po uveljavitvi novele ZFPPIPP-E, ki je začela veljati 15. 6. 2013. Drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP, kot je bil spremenjen z navedeno novelo in kot je veljal v trenutku izdaje sklepa o odpustu obveznosti, pa določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku in 4. odvzema premoženja nezakonitega izvora. Za izterjavo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi kot izjeme po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP se torej izvršilni postopek kljub odpustu obveznosti lahko nadaljuje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Višje sodišče še dodaja, da bi morala dolžnica sicer te navedbe podati že v pravnem sredstvu zoper sklep o odpustu obveznosti, saj je v izreku tega sklepa jasno zapisano, da odpust obveznosti ne učinkuje na terjatve, kot jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP - brez pristavka, da bi šlo za določbo z drugačno vsebino, kot je veljala v času izdaje sklepa o odpustu obveznosti.

7. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede aktivne legitimacije in uveljavljanja pravic upnika v predmetni zadevi. Take navedbe so prepozne, saj je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, poleg tega pa je iz podatkov v spisu (ne glede na dejstvo, da je Okrožno sodišče v Krškem res navedeno kot upnik) jasno razvidno, da gre za izvršbo po uradni dolžnosti, v kateri upnika v klasičnem pomenu besede, ni. Izvršbo se po uradni dolžnosti uvede v primerih, ko poseben zakon tako določa(1), izvede pa se v korist proračuna (in ne v korist Okrožnega sodišča v Krškem, ki je podalo predlog, kot neutemeljeno meni pritožba).

8. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Za izterjavo protipravno pridobljene premoženjske koristi je v času vložitve predloga za izvršbo tako določala takrat veljavna določba prvega odstavka 131. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)).