Jedro

Po definiciji prvega odstavka 21. člena ZNP-1 je nasprotni udeleženec oseba, proti kateri je predlog vložen. Družba (prvi predlagatelj) zato ni nasprotni udeleženec, temveč je po opredelitvi v prvem odstavku 21. člena ZNP-1 oseba, glede katere se vodi postopek. Predlagatelji tudi niso imenovali družbe kot nasprotnega udeleženca in ZNP-1 ne zahteva, da se mora nepravdnega postopka vedno udeleževati nasprotni udeleženec oziroma oseba z nasprotnim interesom. To je razlika s pravdnim postopkom. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med osebami, katerih interesi niso vedno nasprotni. To pomeni, da je lahko v procesnem smislu pri sodnem imenovanju poslovodje predlagatelj hkrati oseba, glede katere se vodi postopek.

Zainteresirane osebe so tiste, ki imajo pravni interes, da organ vodenja deluje, na primer člani poslovodnega organa, nadzornega sveta, upniki, delničarji (družbeniki).

Predlagatelji utemeljeno poudarjajo, da je izvedba naslednje skupščine (na kateri naj bi po stališču sodišča prve stopnje skupščina lahko imenovala poslovodjo) bodoče negotovo dejstvo, da je lahko čez 40 dni ali več in da je vse odvisno od konkretnega primera. Sodišče ne more prejudicirati kdaj bo lahko skupščina imenovala novega poslovodjo in zato odreči pravni interes drugemu ter tretjemu predlagatelju za sodno imenovanje. V skrajnem primeru lahko preteče več kot šest mesecev in tedaj bo v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 podan razlog za prenehanje družbe. Tega drugi in tretji predlagatelj očitno ne želita. Predlagatelji utemeljeno navajajo, da ZGD-1 ne pozna izjeme, da sodišče za nek kratek čas ne rabi imenovati poslovodje.

Zaradi pomena poslovodne funkcije je imenovanje poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo vedno nujno, če se družbeniki ne morejo sporazumeti o njegovem imenovanju. Zahteva sodišča prve stopnje po natančnem konkretiziranju poslov družbe je prestroga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog. Ugotovilo je, da je prvi predlagatelj d.o.o. Prvi predlagatelj nima pravnega interesa za vložitev predloga za imenovanje svojega poslovodje. Nepravdni postopek imenovanja poslovodje je namenjen preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje, zato lahko ima v tem postopku družba položaj nasprotnega udeleženca in ne predlagatelja. Drugi in tretji predlagatelj izkazujeta pravni interes s sklicevanjem na družbeniški položaj, saj sta z deležema 20,13 % in 65,10 % družbenika prvega predlagatelja. Dejstvo, da je družba brez poslovodje, ne izkazuje pravnega interesa drugega in tretjega predlagatelja, ker bosta lahko odločala o postavitvi poslovodje na skupščini. Ne trdita, da skupščine ne bo ali da je ni mogoče sklicati ali da družbeniki ne morejo postaviti poslovodje, ampak se sklicujeta na potek časa, ki bo minil do sklica nove skupščine in v katerem bo družba brez poslovodje, kar ni tehtna okoliščina, ki bi utemeljevala pravni interes. Iz navedb v predlogu izhaja, da drugi in tretji predlagatelj nista edina družbenika, ampak je tudi A. A. Sicer ga nista navedla kot nasprotnega udeleženca, vendar se s tem nista izognila njegovemu morebitnemu sodelovanju v postopku. A. A. kot družbenik ima enaka upravičenja kot predlagatelja, ki izhajajo iz imetništva poslovnega deleža družbe. V primeru pravnega interesa drugega in tretjega predlagatelja, bi ga moralo sodišče obvestiti o postopku, da bi lahko prijavil udeležbo, saj bi utegnil biti njegov pravni interes prizadet s sklepom o imenovanju poslovodje. Izvedba kontradiktornega postopka bi terjala potek časa, zato potek časa, ko je družba brez poslovodje, ne more upravičevati pravnega interesa drugega in tretjega predlagatelja. Zgolj pavšalno se sklicujeta, da družba od 10. 10. 2024, ko nima poslovodje, ne more izvrševati plačil, sklepati pravnih poslov in izvajati dejavnosti. Ker trditev nista konkretizirala, nista izkazala, da brez postavitve poslovodje družba ne more delovati.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo predlagatelji po pooblaščenki odvetniške družbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navajajo, da je odstopna izjava direktorice kot zakonite zastopnice prvega predlagatelja pričela učinkovati 10. 10. 2024. Dne 9. 10. 2024 je družba še vedno imela zakonito zastopnico in 9. 10. 2024 je pooblastila pooblaščenca, da sme vložiti na sodišče predlog za sodno imenovanje direktorja, saj glede na razplet dogodkov na skupščini in nasprotovanje razširitvi dnevnega reda ter nasprotovanju manjšinskega družbenika o glasovanju glede novega poslovodje obstoječi zakoniti zastopnici ni preostalo drugega. Na dan vložitve predloga so bili vsi trije upravičeni predlagatelji, saj je imel prvi predlagatelj v času sestave predloga zakonitega zastopnika, ki je s podpisom na strani predlagateljev podpiral sanacijo nezakonitega stanja, ki je nastopilo 10. 10. 2024. Tudi družba je bila zainteresirana, da ima od 10. 10. 2024 dalje zakonitega zastopnika in glede na nasprotovanje ter jasno izraženo voljo manjšinskega družbenika po dodatni uvrstitvi nove točke dnevnega reda in glasovanju o novem poslovodji je edino, kar je bilo možno narediti, da se je tudi pravna oseba po zakoniti zastopnici pridružila aktivno v vlogi predlagatelja, saj je želela imeti urejeno pravno stanje od 10. 10. 2024. Če bi bila pravna oseba v vlogi nasprotne udeleženke, bi to pomenilo, da podpira ravnanje manjšinskega družbenika, kar iz listin izhaja, da ni tako. Drugi odstavek 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ne prepoveduje pravnim osebam, da smejo podati predlog, če zaznajo, da nastopilo nezakonito stanje. Ne omejuje kroga upravičencev zgolj na družbenike, temveč daje široko pooblastilo vsem osebam, ki menijo, da se odpravi nezakonito stanje. ZGD-1 ne pozna izjeme, ki bi upravičevala stališče, da lahko družba kratek čas posluje brez direktorja. Tudi stališče češ, saj bosta lahko drugi in tretji predlagatelj uredila imenovanje novega poslovodje na prvi naslednji skupščini, ni pravno vzdržno, ker je med novim sklicem skupščine in njeno dejansko izvedbo cca. 40 dni ali več (odvisno od primera) družba brez zakonitega zastopnika. Družba mora imeti v vsakem trenutku zakonitega zastopnika, izvedba naslednje skupščine pa je bodoče negotovo dejstvo. Sodišče oporeka izkazanosti pravnega interesa drugemu in tretjemu predlagatelju, pri čemer v isti sapi priznava manjšinskemu družbeniku izkazanost pravnega interesa brez nekih posebnih dodatnih razlogov. Sodišče je pričakovalo konkretizacijo poslov, pri čemer je spregledalo, da so bili konkretizirani: nezmožnost plačevanja računov, sklepanja poslov in izvajanja dejavnosti. Če družba nima podpisnika, ki odobri plačilo elektrike, vode, odvoza smeti, kar je notorno dejstvo za vsako družbo, potem pritožniki ne vedo kaj naj še napišejo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvi predlagatelj je d.o.o. (6. točka obrazložitve sklepa) in to ni sporno. Prav tako ni sporno, da so predlagatelji predlagali sodno imenovanje poslovodje prav v tej d.o.o. Sporno je ali ima družba položaj nasprotnega udeleženca in nima pravnega interesa za vložitev predloga (6. točka obrazložitve sklepa), se pravi ali je lahko hkrati eden od predlagateljev.

5. Predlagatelji utemeljeno navajajo, če bi bila pravna oseba v vlogi nasprotne udeleženke, bi to pomenilo, da podpira ravnanje manjšinskega družbenika. Ta je po njihovih trditvah nasprotoval uvrstitvi dodatne točke dnevnega reda glede imenovanja oziroma glasovanja o novem poslovodji, zato so tudi vložili predlog. Po definiciji prvega odstavka 21. člena ZNP-1 je nasprotni udeleženec oseba, proti kateri je predlog vložen. Družba (prvi predlagatelj) zato ni nasprotni udeleženec, temveč je po opredelitvi v prvem odstavku 21. člena ZNP-1 oseba, glede katere se vodi postopek. Predlagatelji tudi niso imenovali družbe kot nasprotnega udeleženca in ZNP-1 ne zahteva, da se mora nepravdnega postopka vedno udeleževati nasprotni udeleženec oziroma oseba z nasprotnim interesom. To je razlika s pravdnim postopkom. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med osebami, katerih interesi niso vedno nasprotni. Čista procesna koncepcija strank ustreza pravdnemu postopku, v katerem sodišče odloča o zahtevkih, ki jih je ena stranka postavila proti drugi stranki.

6. Že omenjeni drugi odstavek 50. člena ZGD-1 določa za primer, če družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.

7. Nadalje predlagatelji utemeljeno navajajo, da je tudi družba (lahko glede na materialno pravo) zainteresirana, da ima od 10. 10. 2024 dalje zakonitega zastopnika - poslovodjo, da se je (v trenutku oddaje pooblastila) po takratni zakoniti zastopnici pridružila aktivno v vlogi predlagatelja, saj je želela imeti urejeno pravno stanje od 10. 10. 2024 dalje in da drugi odstavek 50. člena ZGD-1 ne prepoveduje pravnim osebam, da ne smejo podati predloga, če je nastopilo nezakonito stanje ter da se to določilo ne omejuje zgolj na družbenike, temveč daje široko pooblastilo. Zainteresirane osebe so tiste, ki imajo pravni interes, da organ vodenja deluje, na primer člani poslovodnega organa, nadzornega sveta, upniki, delničarji (družbeniki).

8. Predlagatelji utemeljeno ponavljajo trditve iz predloga, da je 9. 10. 2024 družba še vedno imela zakonito zastopnico, da je tega dne pooblastila pooblaščenca, da vloži na sodišče predlog za imenovanje direktorja družbe, da je njena odstopna izjava pričela učinkovati 10. 10. 2024. Njeno pooblastilo za prvega predlagatelja odvetniku je veljavno glede na prvi odstavek 100. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Glede prvega predlagatelja je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da nima pravnega interesa za vložitev predloga (6. točka obrazložitve sklepa).

9. Glede drugega in tretjega predlagatelja ni sporno, da sta družbenika prvega predlagatelja z različnima deležema (7. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelji utemeljeno poudarjajo, da je izvedba naslednje skupščine (na kateri naj bi po stališču sodišča prve stopnje skupščina lahko imenovala poslovodjo) bodoče negotovo dejstvo, da je lahko čez 40 dni ali več in da je vse odvisno od konkretnega primera. Sodišče ne more prejudicirati kdaj bo lahko skupščina imenovala novega poslovodjo in zato odreči pravni interes drugemu ter tretjemu predlagatelju za sodno imenovanje. V skrajnem primeru lahko preteče več kot šest mesecev in tedaj bo v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 podan razlog za prenehanje družbe. Tega drugi in tretji predlagatelj očitno ne želita. V skladu z že citiranim drugim odstavkom 50. člena ZGD-1 funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Predlagatelji utemeljeno navajajo, da ZGD-1 ne pozna izjeme, da sodišče za nek kratek čas ne rabi imenovati poslovodje.

10. Dodatno predlagatelji utemeljeno opozarjajo na kontradiktorno stališče sodišča prve stopnje, da bi v primeru pravnega interesa drugega ter tretjega predlagatelja moralo obvestiti preostalega družbenika A. A. o postopku, da lahko prijavi udeležbo in da bi izvedba kontradiktornega postopka terjala določen čas, zato potek časa ne more upravičevati pravnega interesa (7. točka obrazložitve sklepa). Pravilno ravnanje sodišča bi bilo točno tako, kot je zapisalo. Čeprav to terja nek čas, ne more biti razlog za odrek sodnega varstva predlagateljem. S tem so morali računati ob vložitvi predloga.

11.Nadalje predlagatelji utemeljeno navajajo, da so notorna dejstva za vsako gospodarsko družbo, da plača (najmanj) elektriko, vodo, odvoz smeti. Tudi za to potrebuje poslovodjo. Zaradi pomena poslovodne funkcije je imenovanje poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo vedno nujno, če se družbeniki ne morejo sporazumeti o njegovem imenovanju. Zahteva sodišča prve stopnje po natančnem konkretiziranju poslov družbe je prestroga. V zaključku pritožbe predlagatelji še utemeljeno navajajo, da se v konkretnem primeru ekonomski interes najmanj prekriva s pravnim interesom.

12.Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo tudi glede pravnega interesa drugega in tretjega predlagatelja. Zaradi tega je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Predlagatelji sicer neutemeljeno predlagajo, da sodišče druge stopnje primarno "po diskrecijski pravici spremeni sklep na način, da sledi predlogu". Tega ni smelo storiti, ker sodišče prve stopnje še ni vsebinsko odločilo o zadevi, prav tako ni dalo preostalemu družbeniku možnosti udeležbe. Sodišče druge stopnje zato ni moglo glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

13.V novem postopku naj sodišče prve stopnje najprej preveri pri predlagateljih ali še vztrajajo pri predlogu glede na imenovanje poslovodje po izdaji izpodbijanega sklepa na skupščini 19. 11. 2024, kot izhaja iz poslovnega registra Ajpes. Nato naj ponovno odloči o predlogu.

14.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1D. Wedam - Lukić in A. Polajnar - Pavčnik, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, prvi podnapis, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije 1991, stran 28.

2V. Rijavec, A. Galič in drugi, ZNP-1, razširjena uvodna pojasnila, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2020, stran 77.

3Tako je urejeno v drugem odstavku 57. člena ZNP-1, ko lahko predlog za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega dejanja. Enako je v nekaterih drugih postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1).

4Smiselno po B. Bratina, Veliki komentar ZGD-1, druga knjiga, GV založba, Ljubljana 2007, stran 299, ki se sicer nanaša na komentar 256. člena ZGD-1 o imenovanju članov organov vodenja ali nadzora d.d. Osrednji drugi odstavek 50. člena ZGD-1 o sodnem imenovanju poslovodje v d.o.o. je bil dodan z novelo ZGD-1I, njegova dikcija pa je primerljiva z ureditvijo v d.d.

5Sklepa VSL I Cpg 142/2017, VSL I Cpg 87/2022.

6N. Plavšak, Veliki komentar ZGD-1, četrta knjiga, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2023, stran 43.