Jedro

Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je na nepremičnine dolžnice in predlog za omejitev izvršbe.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnica. Očita, da ji je bila kršena pravica do izjave, saj ji je sodišče upničin odgovor na ugovor posredovalo šele z izpodbijanim sklepom. Po mnenju upnice sodišče ne bi smelo postopati zgolj po določbi 57. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Citirana določba namreč ureja le postopke v primeru ugovora dolžnika zoper osnovni izvršilni sklep, ne pa tudi postopka pri ostalih pravnih sredstvih, ki jih ZIZ nudi strankam postopka. Enako kršitev je sodišče storilo s tem, ko ni z ničemer obrazložilo, zakaj je zavrnilo predlagani dokaz dolžnice, to je pritegnitev sodnega cenilca gradbene in kmetijske stroke. Dolžnica izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora z oceno, da je utemeljitev pomanjkljiva in ne vzdrži kritične presoje. Dejstvo namreč je, da zaprtje enega bančnega računa ne pomeni nujno nezmožnost realizacije tovrstne izvršbe, kajti ljudje imajo običajno odprtih tudi več bančnih računov. Ali je sodišče to preverjalo, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, posledično pa sklepa ni mogoče preizkusiti. Trenutno zaprtje računa tudi ne pomeni dokončnega stanja. Meni, da bi sodišče moralo najprej z gotovostjo ugotoviti, da izvršba z rubežem bančnih računov ni in ne bo uspešna, šele nato pa bi lahko dovolilo še razširitev izvršbe na preostalo premoženje. Sodišče je povsem zgrešeno zavrnilo predlog za omejitev izvršbe. V tej zvezi se je sklicevalo le na podatke GURS-a, ki za postopek ne predstavljajo zavezujočih vrednosti (178. člen ZIZ). Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je razširitev izvršbe dovolilo na predlog nekoga, ki sploh ne more biti stranka postopka. Območna enota ni pravna oseba in ne more biti stranka postopka, saj ji je ta lastnost po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) izrecno odvzeta. Dolžnica meni, da je sodišče nezakonito postopalo, ko je v uvodu izpodbijanega sklepa samo saniralo podatke o stranki. Glede na navedeno je dolžnica mnenja, da je potrebno predlog za razširitev izvršbe zavreči. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba tretjega odstavka 34. člena ZIZ upniku omogoča, da vse do konca izvršilnega postopka poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov predlaga izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Upnikova izbira glede vrste in števila sredstev izvršbe, ki jih predlaga, je neomejena, kakor je tudi neodvisna od višine (še) neizterjane terjatve.

6. Edina ovira, da sodišče takemu predlogu upnika ne sledi, je zaključen izvršilni postopek ter nasprotje z določbo 3. člena ZIZ, po kateri se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo.

7. Iz podatkov spisa je ugotoviti, da predmetni izvršilni postopek, začet v letu 1997, ni ustavljen in je še zmeraj v teku, kot tudi, da upnica ni poplačana ter izvršilni postopek tako ni končan. Dolžnica namreč sama priznava, da njena terjatev znaša okoli 11.000,00 EUR. Glede na izvršilni postopek, ki je v teku in dejstvo, da terjatev upnice še ni poplačana, kar je za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe edina odločilna okoliščina, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnice.

8. Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu. Tega dolžnica ni zatrjevala, še manj izkazala. Šele te trditve bi od sodišča zahtevale presojo potrebnosti izvršbe na nepremičnino in ekonomičnosti tega postopka ter razloge o tem.

9. Prav tako ni relevantno, ali ima dolžnica več bančnih računov, ali ne, kar izpostavlja pritožba. Dolžnica namreč ni izkazala, da bi denarna sredstva na le-teh zadoščala za poplačilo terjatve. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zaradi odsotnosti razlogov o teh okoliščinah je zato zavrniti.

10. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996). ZIZ v 57. in 58. členu ZIZ ureja postopanje sodišča z ugovorom in izrecno predpisuje vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, medtem ko za odgovor na ugovor tega izrecno ne določa. Opustitev vročitve tako ne pomeni nujno očitano kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V izvršilnem postopku je namreč načelo kontradiktornosti omejeno. Sodišče odloča na podlagi vlog in pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (prvi odstavek 29.a člena ZIZ). V skladu s tem sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine razpiše narok za obravnavo ugovora, ali pa izda sklep brez naroka (drugi odstavek 58. člena ZIZ).

11. Presoja konkretnega primera pokaže, da z opustitvijo oprave naroka in vročitvijo odgovora na ugovor očitana kršitev ni podana. Upnik se je v odgovoru le opredelil do ugovornih navedb o nepotrebnosti postopka nepremičninske izvršbe in predloga za omejitev izvršbe. Ob tem ni navajal novih dejstev ali predlagal kakšnih novih dokazov, prav tako sodišče ni oprlo odločitve na navedbe iz odgovora. Dolžnica z opustitvijo vročitve odgovora in neoprave naroka ni bila v ničemer onemogočena pri uveljavljanju svojih pravic.

12. Izključno na dolžnici je trditveno in dokazno breme, da bo z izvršbo na nepremičnine, navedene v predlogu za omejitev, upnica poplačana. V predlogu je dolžnica zatrjevala, da vrednost zarubljenih nepremičnin po podatkih GURS-a znaša skoraj 15.500,00 EUR. Precizirala je nepremičnine, na katere je predlagala omejitev in zatrjevala, da njihova vrednost po podatkih GURS-a znaša skoraj 10.000,00 EUR, kar zadostuje za poplačilo upnice. V predlogu je predlagala vpogled v podatke GURS-a. 13. V skladu s predlogom je sodišče prve stopnje vpogledalo podatke GURS-a in pravilno ugotovilo, da glede na vrednost teh nepremičnin z izvršbo le-teh terjatev upnice ne bi bila poplačana. Posledično tem ugotovitvam je utemeljeno zavrnilo predlog dolžnice.

14. Pritrditi je pritožbi, da je dolžnica zatrjevala tudi, da je po njeni oceni dejanska vrednost nepremičnin 30.000,00 EUR oziroma nepremičnin, za katere je dolžnica predlagala, da se izvršba opravi 23.000,00 EUR, in da je dolžnica kot dokaz, razen vpogleda v podatke GURS-a, predlagala tudi pritegnitev sodnega cenilca kmetijske in gradbene stroke, kot tudi drži, da sodišče tega dokaza ni izvedlo ter ni obrazložilo razlogov za zavrnitev. Kršitev načela kontradiktornosti pa lahko po mnenju pritožbenega sodišča v konkretni situaciji pritožbeno sodišče samo sanira z dopolnitvijo razlogov (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).(1) Dolžnica je namreč trditve o vrednosti nepremičnine sama opirala na podatke GURS-a in na njih zatrjevala utemeljenost predloga za omejitev izvršbe ter podala dokazni predlog, da sodišče vpogleda v te podatke. Sodišče je predlagani dokaz izvedlo in ugotovilo vrednost nepremičnine, kot jo je navajala dolžnica. Dolžnica ni pojasnjevala in navajala, zakaj te vrednosti ne držijo, zakaj ocenjuje njihovo vrednost višje in zakaj hkrati predlaga dokaz cenilca gradbene in kmetijske stroke. Glede na navedeno, in ugotovljeno vrednost, na podlagi izvedenega dokaza (vpogleda v podatke GURS-a), ki ga je predlagala dolžnica sama, sodišče utemeljeno ni izvajalo nadaljnjega dokaza. V skladu s 7. in 212. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ bi morala dolžnica svoje trditve o vrednosti nepremičnin določneje opredeliti, kot tudi precizirati, s katerim dokazom dokazuje posamezno trditev in kaj bi naj ocenil posamezni cenilec.

15. Neutemeljena so pritožbena izvajanja o dolžnosti dokazovanja vrednosti nepremičnine zgolj na podlagi cenitve cenilca. Ta je obvezna za ugotovitev vrednosti nepremičnine v postopku prisilne prodaje (drugi odstavek 178. člena ZIZ), ne pa v postopku dokazovanja utemeljenosti predloga za omejitev. Vrednost nepremičnine lahko predlagatelj dokazuje tudi z drugimi relevantnimi dokazi (npr. uradna cena m2 zemljišča po ceniku pristojne upravne enote, primerljive prodaje oziroma ponudbe nepremičnin v okolici …). Odločilno je, da predlagatelj svoje konkretne in določne trditve dokazno podpre.

16. Pritožbene očitke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava je po obrazloženem zavrniti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da lahko dolžnik vse do razpisa javne dražbe poda predlog za omejitev izvršbe. V kolikor bo na podlagi opravljenega izvršilnega dejanja ugotovitve vrednosti nepremičnin v postopku ugotovljena višja vrednost od terjatve upnice, dolžnica lahko predlaga omejitev izvršbe.

17. V celoti je pritrditi pritožbenim navedbam, da območna enota ni pravna oseba in ne more biti stranka postopka, saj ji ZGD-1 v 31. členu to lastnost kot podružnici izrecno odvzema. Prav tako je pritrditi pritožbi, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to predpostavko (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s tem pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče s sklepom o izvršbi z dne 11. 1. 2013 dovolilo izvršbo na novo sredstvo izvršbe po predlogu z dne 3. 10. 2012, v katerem je upnik označen tako, da je ob imenu zT d.d. navedena OE Maribor. Kljub izkazani bistveni kršitvi določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa navedeno v konkretni situaciji po oceni pritožbenega sodišča nima za posledico zavrženje predloga za izvršbo na novo sredstvo izvršbe. Kot odločilno je izpostaviti, da je predmetni predlog za izvršbo na novo sredstvo izvršbe podan v odprtem izvršilnem postopku, v katerem je o materialnopravni pravici upnika že pravnomočno razsojeno in hkrati že pravnomočno dovoljena izvršba. Kot tak tako predstavlja zgolj vlogo znotraj predmetnega postopka izvršbe, pri čemer je kot bistveno poudariti tudi, da je upnica že z naslednjo vlogo z dne 9. 1. 2013 (potrdilo o plačilu sodne takse), kot tudi v vseh nadaljnjih vlogah v spisu navedla kot stranko zT d.d., L. oziroma zT d.d., M. 19, L., torej pravno osebo, ki je vpisana v register in ki je kot taka sposobna biti stranka v postopku. Očitana pomanjkljivost je bila tako v postopku že odpravljena v smislu 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je v predlogu upnik označen z oznako firme pravne osebe zT d.d., kot je ta vpisana v sodni register ter z oznako njene podružnice, iz te oznake ni mogoče zaključiti, da gospodarska družba (pravna oseba), ki je navedena kot stranka, ne obstaja in da take pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.

18. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnice neutemeljena. Ker tudi niso podane druge kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljen zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op.št.(1): Prim. Sklep US RS Up 134/03 z dne 12. 1 2005 in sklep US RS Up 515/04 z dne 11. 2. 2005.