Vpogled članov nogometnega društva v pogodbe in osebne podatke drugih članov

Datum

27.11.2025

Številka

07121-1/2025/1391

Kategorije

Društva, Varnost osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali imajo člani nogometnega kluba pravico vpogledati v sponzorske pogodbe (ali pa samo upravni in nadzorni odbor). Sprašujete tudi, kako je na splošno z informacijami o klubu in članih kluba, npr. v kakšnem obsegu so člani kluba upravičeni do informacij, npr. glede imena in priimka člana, ki ne plačuje vadnin?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za razlago predpisov glede delovanja društev, zato vam lahko poda zgolj splošne usmeritve s področja varstva osebnih podatkov.

Upravljavec mora poskrbeti za usklajenost s Splošno uredbo, npr. da obstaja ustrezna pravna podlaga in da so podatki ustrezno zavarovani (npr. da se s podatki ne seznanijo nepooblaščene osebe). Društvo kot upravljavec mora samo določiti, s katerimi osebnimi podatki se lahko posamezni organi društva seznanijo v okviru izvajanja svojih nalog.

Glede pravice do obveščenosti članov društva izpostavljamo, da tudi če je član društva upravičen dostopati do določenih dokumentov društva na podlagi določb Zakona o društvih, to še ne pomeni, da je avtomatično upravičen tudi do vpogleda ali drugačne vrste obdelave osebnih podatkov drugih članov društva, temveč mora imeti za to ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pojasnjujemo, da IP ni pristojen za razlago predpisov glede delovanja društev, lahko vam podamo zgolj splošne usmeritve s področja varstva osebnih podatkov. Društva morajo svoje poslovanje urediti sama v okviru Zakona o društvih[1] in drugih predpisov za posamezno področje (kot npr. Zakon o športu,[2] predpisi Olimpijskega komiteja Slovenije in morebitni predpisi panožnih zvez).

Z vidika varstva osebnih podatkov pojasnjujemo, da mora imeti upravljavec (npr. društvo) za obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Kot je IP pojasnil v smernicah Društva in varstvo osebnih podatkov, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/dru%C5%A1tva-in-varstvo-osebnih-podatkov sta najpogostejši pravni podlagi v praksi izvajanje pogodbe (včlanitev v društvo IP šteje kot sklenitev pogodbe) po točki (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in izvrševanje zakonitih interesov po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Upravljavec mora sprejeti tudi druge primerne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, npr. poskrbeti, da se s podatki ne seznanijo nepooblaščene osebe. Društvo kot upravljavec mora samo določiti, s katerimi osebnimi podatki se lahko posamezni organi društva seznanijo v okviru izvajanja svojih nalog. Vsaka oseba, ki se seznani z osebnimi podatki v vlogi zastopanja upravljavca, pa je dolžna podatke varovati in jih ne sme obdelovati za noben drug namen (npr. nezakonito posredovati tretjim osebam).

Nadalje vas napotujemo tudi na citirane smernice, v katerih smo pojasnili, da upravičenost člana društva do obveščenosti na podlagi določb Zakona o društvih (ZDru-1), ki se nanaša predvsem na dostop do temeljnega akta društva, drugih splošnih aktov društva, zapisnikov sej organov (razen če je ta pravica posebej izključena) in tudi drugih informacij o delovanju društva – ne omogoča tudi dostopa do osebnih podatkov. To pomeni, da četudi je član društva upravičen dostopati do določenih dokumentov društva na podlagi določb ZDru-1, to še ne pomeni, da je avtomatično upravičen tudi do vpogleda ali drugačne vrste obdelave osebnih podatkov drugih članov društva, temveč mora imeti za to ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V primeru, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, član pa je do dokumentov upravičen na podlagi ZDru-1, se mu slednji posredujejo brez osebnih podatkov (npr. s prekritjem). V zvezi z javnostjo sponzorskih pogodb pojasnjujemo tudi, da nogometni klubi zaenkrat niso zavezanci skladno z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Glede razlage predpisov, ki se nanašajo na šport, pa kot že rečeno, IP ni pristojen organ.

V zvezi s pravicami športnikov in strokovnih delavcev po Zakonu o športu vam predlagamo, da se obrnete na varuha športnikovih pravic (https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/varuh-sportnikovih-pravic/).

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg.

[2]Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-B.