Jedro

Samo predhodni postopek, v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, se opravi brez naroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrnilo, toženima strankama pa naložilo plačilo stroškov, nastalih v zvezi s predlogom za obnovo postopka.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili toženi stranki in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagali razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZPP ureja obnovo postopka v določilih od 394. do vključno 401. člena ZPP. Po drugem odstavku 398. člena ZPP predsednik senata – v kolikor predloga za obnovo ne zavrže - le-tega vroči nasprotni stranki, ta pa ima pravico v petnajstih dneh nanj odgovoriti. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali, ko poteče rok za odgovor, določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. 399. člen ZPP predpisuje narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje, razen če je obravnavanje predloga za obnovo združeno z obravnavanjem glavne stvari.

6. Iz določil ZPP izhaja, da obnovitveni postopek poteka v treh fazah in sicer:

(1) predhodni postopek, ki je namenjenem preizkusu pravočasnosti, popolnosti in dopustnosti predloga za obnovo,

(2) razveljavitveni postopek, ki je namenjen razveljavitvi pravnomočne sodne odločbe in

(3) nadomestitveni postopek.

V prvi fazi sodišče obravnava dovoljenost predloga. Če je predlog dovoljen, se v drugi fazi (v razveljavitvenem postopku) obravnava njegova utemeljenost. V kolikor je predlog utemeljen, sodišče pravnomočno sodno odločbo razveljavi, nato pa v tretji fazi (nadomestitveni postopek), razpravlja o tem, s kakšno novo odločbo naj se nadomesti prejšnja, v razveljavitvenem postopku razveljavljena odločba.

7. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje predloga za obnovo ni zavrglo, saj je ugotovilo, da je pravočasen in dovoljen. Glede na to, da je tudi obnova dvostransko pravno sredstvo, je sodišče prve stopnje pravilno vročilo predlog nasprotni stranki, s tem pa je bila uvedena druga faza postopka, to je razveljavitveni postopek. V tem postopku je sodišče presojalo, ali je predlog tudi konkretno utemeljen. Cilj tega postopka je razveljavitev prejšnje odločbe. Samo predhodni postopek, v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, se opravi brez naroka. V kolikor se predlog za obnovo postopka obravnava po vsebini, je potrebno opraviti narok, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izvedeno. Sodišče prve stopnje je namreč o (ne)utemeljenosti predloga za obnovo postopka odločilo brez naroka, kar predstavlja bistveno kršitev določil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, na kar sta pritožnici izrecno opozorili.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v ponovljenem postopku razpisati narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka po določilih 399. člena ZPP in o predlogu ponovno odločiti, odločiti pa bo moralo tudi o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti.