Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper odločbo, izdano v postopku o prekršku, lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državni tožilec.
Zahteva zagovornice obdolženega S.O. za varstvo zakonitosti se zavrže.
Okrajno sodišče v Brežicah je S.O. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM in mu izreklo globo v znesku 60.000,00 SIT ter naložilo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo obdolženčeve zagovornice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo je zagovornica dne 18.7.2006 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne uporabe kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po določbi drugega odstavka 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državni tožilec, in sicer po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V konkretnem postopku je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila zagovornica obdolženega, ki po citirani določbi ni imela te pravice.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe drugega odstavka 422. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo zagovornice obdolženega S.O. za varstvo zakonitosti zavrglo.