Jedro

Po oceni sodišča je jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za sporno imenovanje v naziv B. S tega vidika se izpodbijana odločba da preizkusiti in je po presoji sodišča pravilna. Morebitna kasnejša sprememba navedenega sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) pa ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.

Izrek

I. Tožba zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, številka 10051-373/2020/2 z dne 26. 8. 2020, se zavrže. II. Tožba zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, številka 100-5/2020-29 z dne 15. 6. 2020, se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

_Odločbi organa prve in druge stopnje_

1. Z dnem izdaje izpodbijane odločbe je bil tožnik razrešen uradniškega naziva A. (1. točka izreka) in imenovan v uradniški naziv B. (2. točka izreka). Organ prve stopnje je še odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Ljubljana z dne 26. 5. 2020 (v nadaljevanju Akt), s katerim je Vlada Republike Slovenije (RS) soglašala s sklepom z dne 9. 6. 2020, ukinil pet izpostav delodajalca kot njegovih teritorialno organiziranih notranjih organizacijskih enot in Sektor za upravne notranje zadeve. Z Aktom je organ prve stopnje vzpostavil štiri nove sektorje (oddelek C. in oddelek Č., področje D., področje E. in služba F. pa je ostalo nespremenjeno). Razlog za reorganizacijo sta bila selitev nekdanjih izpostav delodajalca na eno lokacijo in potreba po optimizaciji organizacije dela v Sektorju za ... V zvezi z ukinitvijo izpostav je bil dne 12. 6. 2020 v Uradnem listu RS objavljen Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa Vlade RS z dne 8. 12. 1994. 3. Tožnik je pred sprejemom Akta zasedal delovno mesto G. (šifra DM ...), ki je bilo skladno z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Ljubljana, št. 100-12/03-8 z dne 22. 12. 2003, sistemizirano v uradniškem nazivu prvega kariernega razreda - naziva tretje stopnje: A. 4. S sprejemom Akta so delovna mesta, ki so sistemizirana v navedenem uradniškem nazivu, le delovna mesta vodij sektorjev, ki pa so zasedena. Zato je organ prve stopnje na podlagi 2. točke 91. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) razrešil tožnik naziva A. in ga skladno s tretjim odstavkom 158. člena ZJU premestil na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu prvega nižjega kariernega razreda. Glede na navedeno je bil tožnik s 15. 6. 2020 premeščen na delovno mesto B. (šifra DM ...), ki je sistemizirano v uradniškem nazivu B. II in B. I. Naziv prvega nižjega kariernega razreda od naziva podsekretar je naziv drugega kariernega razreda, naziv četrte stopnje - B. I. Tožnik izpolnjuje vse pogoje za premestitev v naziv prvega nižjega kariernega razreda, zato ga je organ prve stopnje imenoval v naziv drugega kariernega razreda, naziv četrte stopnje - B. I. 5. Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo. Ugotovil je, da je bil tožnik s sklepom, številka 100-4/2020-428 z dne 15. 6. 2020, na podlagi 1. točke prvega odstavka 149. člena v zvezi s četrtim odstavkom 158. člena ZJU, z istim dnem premeščen na navedeno uradniško delovno mesto. Glede na to, da organ druge stopnje v pritožbenem postopku zoper navedeni sklep o premestitvi, na katerega se nanaša glavnina pritožbenih navedb, ni ugotovil nezakonitosti, je pravilna in zakonita tudi izpodbijana odločba.

_Tožbene navedbe_

6. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo, v kateri uvodoma pojasnjuje, da je tožena stranka zavrnila njegovi pritožbi zoper sklep o razporeditvi in odločbo o imenovanju v nov naziv. V nadaljevanju navaja, da izpodbijana odločba nima razlogov glede stališča, da zaradi ukinitve dosedanjega delovnega mesta tožnika ni mogoče razporediti na drugo ustrezno delovno mesto, ki se opravlja v nazivu podsekretar. Iz izpodbijane odločbe in sklepa o razporeditvi na novo delovno mesto ni razvidno, na kakšen način je tožena stranka preverjala možnost tožnikove prerazporeditve na novo sistemizirana delovna mesta z nazivom A. Pojasnilo, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi odločitve načelnika in da so vsa delovna mesta, ki se opravljajo v tem nazivu, zasedena, ne zadošča, zato je tožena stranka kršila 158. člen ZJU. Predlaga odpravo odločb z dne 15. 6. 2020 in 26. 8. 2020 ter priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

_Odgovor na tožbo_

7. Tožena stranka poudarja, da je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil tožnik zaradi delovnih potreb, kot jih predvideva 149. člen ZJU, po postopku iz 158. člena ZJU premeščen na delovno mesto B. Tožnikovo imenovanje v naziv je skladno s prvim odstavkom 84. člena in prvim odstavkom 79. člena ZJU.

_Presoja tožbe_ **K I. točki izreka:**

8. Tožba zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, številka 10051-373/2020/2 z dne 26. 8. 2020, ni dovoljena.

9. V upravnem sporu se po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko izpodbijajo le tisti dokončni upravni akti, ki posegajo v pravni položaj stranke, torej vsebujejo vsebinsko odločitev o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tožba v upravnem sporu se zato praviloma vloži zoper prvostopenjski akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt pa je dopusten samo v primeru, ko je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato takšna odločba ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

10. Glede na navedeno je sodišče skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-11 zavrglo tožnikovo tožbo zoper navedeno odločbo z dne 26. 8. 2020, s katero je organ druge stopnje zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 15. 6. 2020 in vanjo ni vsebinsko posegel. **K II. točki izreka:**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

13. V obravnavani zadevi je sporno imenovanje tožnika v naziv B. I. Glede tega ZJU v 84. členu določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu (prvi odstavek), ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv (drugi odstavek); uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (tretji odstavek).

14. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v sklepu I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016 že sprejelo stališče, da vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje za ta upravni spor (47. člen ZUS-1). Uporaba 84. člena ZJU po mnenju Vrhovnega sodišča RS zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Pri tem se organu ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, torej tudi ne sodišču v upravnem sporu.2

15. Glede na navedeno se je moralo Upravno sodišče opredeliti le do trditev, ki se nanašajo na izpodbijano odločbo z dne 15. 6. 2020 in ne na sklep z istega dne. Pri tem pripominja, da pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, kot jih opredeljuje ZUS-1 v 27. členu, vendar to ne pomeni, da v celoti prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago.

16. Iz tožnikove trditvene podlage niso določno razvidni razlogi glede vsebinske spornosti izpodbijane odločbe, saj tožnik v bistvenem nasprotuje le zakonitosti premestitve po sklepu z dne 15. 6. 2020. Zato je ob upoštevanju razlogov izpodbijane odločbe, odločbe organa druge stopnje in navedenih formalnih izhodišč glede presoje tožbenega predloga, po oceni sodišča jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za sporno imenovanje v naziv B. I. S tega vidika se izpodbijana odločba torej da preizkusiti in je po presoji sodišča pravilna. Morebitna kasnejša sprememba navedenega sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) pa ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.3

17. Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem psotopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka:**

19. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glasi se: "Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu." 2 Stališče Vrhovnega sodišča je razvidno iz 11. in 12 točke obrazložitve. 3 Prav tam, 12. točke obrazložitve.