28. 1. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bogdana Novaka, Ljubljana, na seji 28. januarja 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 56. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedena predpisa. Zatrjuje, da je izplačilo knjižničnega nadomestila urejeno v neskladju z Ustavo in v neskladju z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in nasl. – ZASP). Z izpodbijanim Pravilnikom naj bi minister v nasprotju s 56. členom Zakona o knjižničarstvu (Zknj-1) knjižnično nadomestilo razdelil na dve obliki: na denarne prispevke živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in na delovne štipendije za ustvarjalnost, ki so namenjene perspektivnim in vrhunskim avtorjem. Kot zatrjuje pobudnik, ni zakonske podlage za izplačilo štipendij. Po mnenju pobudnika bi moral biti ves denar za knjižnično nadomestilo izplačan samo kot nadomestilo avtorjem glede na število izposojenih del v javnih knjižnicah. Ta denar bi se po njegovem mnenju smel deliti samo prek kolektivne organizacije avtorjev (tj. Združenja avtorjev Slovenije – ZAMP). Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s trditvijo, da je zaradi izpodbijane ureditve kot upravičenec do knjižničnega nadomestila vsako leto oškodovan za približno 9.000 EUR.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijana predpisa ne učinkujeta neposredno. Zatrjevano prikrajšanje pri izplačilu knjižničnega nadomestila bi pobudnik lahko uveljavljal v sodnem postopku, v katerem bi lahko uveljavljal tudi ugovore, ki jih naslavlja s to pobudo na Ustavno sodišče. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82) in v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08 in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih aktov. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič

Podpredsednik