Jedro

Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če okoliščine objektivne narave, ki se nanašajo na očitana dejanja, kot tudi okoliščine subjektivne narave, ki zadevajo storilca, kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Senat Okrožnega sodišča v Krškem je po vloženi obtožnici s sklepom I Ks 10033/2012 z dne 20. 3. 2012 obdolženemu Z. Š. podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 10033/2012 z dne 28. 3. 2012 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zagovornik obdolženega je zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 10033/2012 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 10033/2012 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve Kazenskega zakonika, Zakona o kazenskem postopku in Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Vrhovnemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in pripor zoper obdolženega odpravi.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila vrhovna državna tožilka, ki meni, da navedbam zahteve ni mogoče pritrditi. V sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice so razlogi, ki utemeljujejo obstoj ponovitvene nevarnosti, izčrpno navedeni. Sodišče je poleg teže obeh kaznivih dejanj, načina storitve in okoliščin v katerih naj bi bilo dejanje storjeno, upoštevalo tudi osebne lastnosti obdolženca. Z navedbo, da je kazenski postopek zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) končan in se zato sklep nanj ne bi smel sklicevati, pa zagovornik izpodbija dejanske ugotovitve sodišča v zvezi z obstojem okoliščin, ki kažejo na ponovitveno nevarnost. Glede dejanskih vprašanj pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolženemu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbijanemu sklepu očita, da ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. V zvezi s tem zagovornik navaja, da je višje sodišče v obrazložitvi sklepa obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (med drugim) utemeljilo tudi s tem, da zoper obdolženega teče preiskava zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Na isti kazenski postopek se je pri izdaji sklepa skliceval tudi senat Okrožnega sodišča v Krškem ob podaljšanju pripora. Takšno sklicevanje in utemeljevanje podaljšanja pripora je po mnenju zagovornika obdolženega neutemeljeno in nezakonito, saj je okrožni državni tožilec že dne 9. 3. 2012, to je pred izdajo obeh sklepov, odstopil od kazenskega pregona. Z odločitvijo tožilca pa se je Okrožno sodišče v Krškem seznanilo pred odločanjem o podaljšanju pripora, to je dne 12. 3. 2012. Višje sodišče v izpodbijanem sklepu priporni razlog ponovitvene nevarnosti utemeljuje tudi z okoliščino, da je obdolženec sam povedal, da je inkriminirani nož običajno nosil s seboj, pri čemer obdolženi tega nikoli ni povedal oziroma je to celo zanikal. Glede na zatrjevano je podana tudi kršitev pravice iz 19. člena Ustave, saj zatrjevani priporni razlog ponovitvene nevarnosti ne obstaja in pripor ni nujno potreben za varnost ljudi.

6. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter storilčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Po vsebini ta določba obsega tako okoliščine objektivne narave, ki se nanašajo na očitana dejanja, kot tudi okoliščine subjektivne narave, ki zadevajo storilca.

7. Vložniku zahteve ni mogoče pritrditi, da v izpodbijanem sklepu niso navedene okoliščine, ki bi kazale na obstoj ponovitvene nevarnosti. Senat okrožnega sodišča je v 8. točki sklepa o podaljšanju pripora obrazložil, na podlagi katerih okoliščin je zaključil, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Upošteval je, da je bil obdolženi že obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Na podlagi navedenega in okoliščin obravnavanega kaznivega dejanja je nato ocenil, da je obdolženi nagnjen k nasilnemu obnašanju, da hitro vzkipi in je v svojem obnašanju nepredvidljiv ter tudi prekomerno uživa alkohol. Kot okoliščino, ki kaže na ponovitveno nevarnost, je sodišče navedlo še dejstvo, da je glede na izpovedbo B. P. obdolženec že pred enim letom v njegovi gostilni vinjen grozil z nožem. Obdolženčev zagovornik sicer pravilno opozarja, da podatek o preiskavi zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ne more biti podlaga za sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča že ostale okoliščine, ki so navedene v izpodbijanih sklepih (predkaznovanost obdolženca, nagnjenost k nasilnemu obnašanju, dejstvo da je že grozil) kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec, če bi ostal na prostosti, s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval. Navedenih zaključkov ne omaje niti protispisna navedba višjega sodišča, da je obdolženi inkriminirani nož običajno nosil s seboj in česar zapisnika o zaslišanju obdolženca (na list. št. 64-69 in list. št. 100-103 spisa) ne potrjujeta, saj se protispisnost ne nanaša na odločilno dejstvo.

8. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik, pri čemer mora vložnik te razloge tudi konkretizirati (prvi odstavek 424. člen ZKP). Zagovornik obdolženega v zahtevi na splošni ravni sicer zatrjuje še druge kršitve, ki pa jih ne substancira na način, določen v citirani zakonski določbi, zato jih Vrhovno sodišče vsebinsko ni preizkušalo.

C.

9. Kršitve, na katere se sklicuje zagovornik obdolženega v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

10. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.