Jedro

Če stranke sklenejo sodno poravnavo, to ne pomeni, da so zaradi sklenitve poravnave tudi oproščene plačila sodnih taks v postopku.

Slednje iz določbe 4. alineje prvega odstavka 12. člena ZST ne izhaja. Ta določba se namreč nanaša samo na sklenjeno sodno poravnavo, ne pa tudi na ostale vloge, sodne odločbe in druga dejanja, za katere je po določbah ZST predvideno plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ta sedaj v celoti glasi: "Dolžniku L. D., J. b. 2, Selca, se odmeri sodna taksa za ugovor po izteku roka z dne 19.11.2002 v višini 31.800,00 SIT, za predlog za odlog izvršbe z dne 19.11.2002 v višini 1.900,00 SIT, za predlog za odlog izvršbe z dne 20.12.2002 v višini 1.900,00 SIT, za pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o ugovoru v višini 63.600,00 SIT in za pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe v višini 63.600,00 SIT. Dolžnik je dolžan sodno takso v skupni višini

162.800,00 SIT plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa na vplačilni račun sodnih taks v RS za fizične osebe pri Upravi za javna plačila, št. 01 100-1000338529, sklic na št. 11 42170-7110006-40000000, in v tem roku predložiti sodišču originalno dokazilo o vplačilu sodne takse z oznako opravilne številke zadeve." V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je dolžan dolžniku L. D. v roku 8 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 4.739,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2005 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku L. D. odmerilo sodno takso za ugovor po izteku roka z dne 19.11.2002 v višini 31.800,00 SIT ter za opomin v višini 9.500,00 SIT, za predlog za odlog izvršbe z dne 19.11.2002 v višini 1.900,00 SIT ter za opomin v višini 950,00 SIT, za predlog za odlog izvršbe z dne 20.12.2002 v višini 1.900,00 SIT ter za opomin v višini 950,00 SIT, za pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o ugovoru v višini 63.600,00 SIT in za opomin v višini 9.500,00 SIT ter za pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe v višini 63.600,00 SIT in za opomin v višini 9.500,00 SIT. Nadalje je sodišče prve stopnje še določilo, da je dolžnik dolžan sodno takso v skupni višini 193.200,00 SIT plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa na vplačni račun sodnih taks v RS za fizične osebe pri Upravi za javna plačila ter v tem roku sodišču predložiti originalno dokazilo o vplačilu sodne takse z oznako opravilne številke zadeve.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik smiselno zaradi bistvene kršitve določba pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in upniku naloži v plačilo vse izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, ker sta se stranki tega izvršilnega postopka poravnali, kar je razvidno iz sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Upnik je zato tudi umaknil izvršilni predlog v tem postopku. Po 4. alineji 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) v zvezi z določbo

2. odstavka 32.a člena ZST se za poravnavo taksa ne plača. Ker so se stranke poravnale pred Okrožnim sodiščem v Kranju, tudi v tem izvršilnem postopku ni obveznosti plačila sodne takse. Izpodbijani sklep je zato nepravilen in nezakonit. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno stališče, da je zaradi sklenitve poravnave med strankama izvršilnega postopka v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju, dolžnik oproščen plačila sodnih taks v predmetnem izvršilnem postopku, je neutemeljeno in brez zakonske podlage. V skladu z določbo 4. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) se ne plača sodna taksa za poravnavo, v skladu z določbo drugega odstavka 32.a člena ZST pa se stranki vrne polovica takse, če stranki pred izdajo odločbe skleneta sodno poravnavo. V predmetnem izvršilnem postopku pa stranki nista sklenili sodne poravnave, temveč je upnik umaknil predlog za izvršbo, zaradi česar je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek. Glede na navedeno ni podlage za uporabo zgoraj citiranih določil ZST. Potrebno pa je opozoriti, da je zmotno tudi pritožbeno stališče, po katerem bi bile stranke v primeru sklenitve sodne poravnave v izvršilnem postopku oproščene plačila vseh sodnih taks v postopku. Slednje iz določbe 4. alineje prvega odstavka 12. člena ZST, na katero se sklicuje pritožba, ne izhaja, saj se ta določba nanaša samo na sklenjeno sodno poravnavo, ne pa tudi na ostale vloge, sodne odločbe in druga dejanja, za katere je po določbah ZST predvideno plačilo sodne takse. Določba drugega odstavka 32.a člena ZST pa ureja pravico do povračila polovice (že) plačane sodne takse v primeru, če stranki skleneta sodno poravnavo pred izdajo odločbe. Ker v obravnavani zadevi stranki nista sklenili sodne poravnave in tudi sicer ni podlage za uporabo citiranih določil ZST, sklicevanje pritožbe na te določbe ni utemeljeno in je pritožbene trditve v tej smeri zato potrebno zavrniti.

Dolžnikovi pritožbi pa je potrebno pritrditi v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse za opomin. Obveznost plačila te sodne takse namreč za drugega dolžnika L. D. še ni nastala. Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, nato pa po zavrženju tega predloga dolžniku poslalo taksni nalog za plačilo sodne takse za vloge, glede katerih sodna taksa še ni bila plačana (to so ugovor po izteku roka z dne

19.11.2002, predlog za odlog izvršbe z dne 19.11.2002 in 20.12.2002, pritožba z dne 15.4.2003 zoper sklep o ugovoru in pritožba z dne

15.4.2003 zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe) in dolžnika pozvalo naj taksno obveznost poravna v 15 dneh. Glede na to, da je bil dolžniku poslan taksni nalog (in ne opomin - prim. 4. odstavek

26. člena ZST) in da je dolžnik v zgoraj navedenem roku zahteval izdajo odločbe o odmeri sodne takse, po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ob izdaji odločbe o odmeri sodne takse še ni bil v zamudi z izpolnitvijo taksne obveznosti. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da dolžniku odmeri in naloži v plačilo tudi sodno takso za opomin. Ob povedanem se pritožbene trditve o neupravičeno odmerjeni sodni taksi v tem delu izkažejo za utemeljene.

Pritožbeno sodišče je zato iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožbi dolžnika delno ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s

3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je dolžniku naložilo v plačilo samo sodno takso za ugovor po izteku roka z dne 19.11.2002, predlog za odlog izvršbe z dne 19.11.2002 in

20.12.2002, pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o ugovoru in pritožbo z dne 15.4.2003 zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe v skupni višini 162.800,00 SIT. V ostalem je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik je dolžan dolžniku L. D. na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ povrniti sorazmeren del potrebnih pritožbenih stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo, in sicer: 200 za sestavo pritožbe, 20 točk za končno poročilo in 4,40 točke za materialne izdatke, kar ob upoštevanju vrednosti točke 110,00 SIT znaša 24.684,00 SIT, ter 20 % DDV v znesku 4.936,80 SIT, skupaj torej

29.620,80 SIT. Ob upoštevanju dolžnikovega uspeha s pritožbo, ki znaša 16%, je upnik dolžan dolžniku L. D. v roku osmih dni plačati pritožbene stroške v višini 4.739,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2005 dalje do plačila.