Jedro

Ni mogoče zaključiti, da je tožnik zavrnil zagovor zaradi prekratkega časa za pripravo obrambe. Najprej se je zagovarjal s tem, da so očitki pavšalni, ko mu je zastopnik delodajalca predočil očitke nepravilnosti v posameznih konkretnih zadevah, pa se ni želel zagovarjati. Gre za enak položaj kot v primerih, ko delavec izrecno odkloni zagovor, ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR). Delodajalec je zato lahko zakonito odločil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZDR ne zahteva, da delodajalec ob v pisni obdolžitvi določno opisanih očitkih posameznih kršitev oziroma nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega dela pred odpovedjo seznani delavca z vsemi dosedanjimi ugotovitvami, poročili in izvedenimi dokazi o delu delavca oziroma kršitvah (ne gre nek formalen postopek oziroma dokazni postopek s posebnimi pravili), temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor (83. člen v povezavi s prvim odstavkom 177. člena ZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 7. 3. 2005, poziv na delo, vpis delovne dobe za čas od 25. 4. 2005 do vrnitve na delo, za obračun in plačilo plače z davki in prispevki ter zakonskimi zamudnimi obrestmi in za povračilo stroškov postopka. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku omogočila zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, da je odpoved podala v zakonskem roku 30 dni, ki ga je štelo od poročila komisije za spremljanje tožnikovega dela, da je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi (ki je ni podpisal), da je razlog nesposobnosti resen in utemeljen ter onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. V zvezi s tem, da je tožena stranka šele dne 7. 3. 2005 ob 9.30 uri na delovnem mestu vročila tožniku pisno obdolžitev z vabilom za zagovor ob 16.00 uri, je kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe, da se tožnik na zagovor ni mogel pripraviti, saj se je brez pripomb oziroma zahtev po preložitvi zagovora tega udeležil in ocenil očitane nepravilnosti kot pavšalne. Konkretnih očitkov niti ni želel komentirati. To pomeni, da je pravico do zagovora izkoristil. Glede ugotovljenih nepravilnosti (razen pri eni) še nista potekla subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi po petem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodiščema druge in prve stopnje očita zmotno uporabo določb ZDR o postopku pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in sicer v zvezi s seznanitvijo s pisno obdolžitvijo in zagovorom pred odpovedjo. Neutemeljen je zaključek, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti tudi primernega roka za pripravo na zagovor. Tega tožena stranka ni storila. Tožnik od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ni imel možnosti, da se z očitki iz pisne obdolžitve vsebinsko seznani. Zagovor je bil v tem primeru omejen zgolj na formalno sodelovanje v postopku odpovedi. Rok osem ur za pripravo je prekratek tudi zato, ker se mu očitajo številne kompleksne nepravilnosti, ki v obdolžitvi niso zadosti konkretizirane. Njegovo delo je ocenjevala tudi komisija, vendar se z ugotovitvami te komisije ni seznanil vse do sodnega postopka. Tudi iz splošnih načel obligacijskega prava (načela enakopravnosti udeležencev, prostega urejanja obligacijskih razmerij ter načela poštenja) ne izhaja, da je mogoče delavcu za pripravo zagovora nameniti le osem ur, še posebej, če mora v tem času delati.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. in 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revident v uvodu revizije uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka, ki ga v nadaljevanju ne konkretizira. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Edini v reviziji uveljavljeni razlog zmotne uporabe materialnega prava se nanaša na vprašanje, ali je tožena stranka (v okoliščinah tega primera) izpolnila zakonsko dolžnost v zvezi z zagovorom tožnika pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR, ki je veljal v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku (torej brez upoštevanja kasnejše spremembe v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 103/2007), nima podrobnih določil glede časa ali kraja zagovora, niti ne določa roka, ki bi moral poteči od vročitve "pisne obdolžitve" do trenutka zagovora. Zakon skratka ne določa, da bi moral biti delavcu zagotovljen določen minimalni čas za pripravo obrambe oziroma zagovora. To je tudi razumljivo, ker ne gre za formalen postopek pri delodajalcu, temveč za poseben (pred)pogoj za veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero sicer veljajo splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb in tiste dodatne zahteve in pogoji, ki jih zaradi varstva delavca predpisuje ZDR. Res je, da bi bila preozka in napačna razlaga, da delodajalec izpolni svojo obveznost zgolj z določitvijo časa in kraja zagovora, ne glede na to, ali s tem delavcu tudi dejansko omogoči zagovor. Zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba presojati, ali je bil delavcu omogočen zagovor. Pri tem vnaprej ni mogoče izključiti, da tudi krajši čas od prejema pisne obdolžitve do zagovora zadošča zakonski zahtevi iz drugega odstavka 83. člena v povezavi s 177. členom ZDR (enako tudi v odločbah Vrhovnega sodišča VIII Ips 215/2004 z dne 12. 10. 2004, VIII Ips 267/2004 z dne 7. 12. 2004, VIII Ips 335/2006 z dne 5. 12. 2006, VIII Ips 447/2006 z dne 19. 12. 2006, itd.).

10. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja, da bi tožnik zaradi prekratkega roka za zagovor, le-tega zavrnil ali zaprosil za preložitev. Iz zapisnika o zagovoru, katerega vsebino je tožnik priznal, izhaja, da je brez pripomb o prekratkem roku za pripravo na zagovor izpovedal, da so pisne navedbe v obdolžitvi pavšalne, da prav zaradi tega "kaj dosti k temu nima povedati," ter nato, da je na vprašanja direktorja o konkretnih zadevah (ki so navedene tudi v pisni obdolžitvi), povedal le, da zadev ne želi komentirati. Iz tega ni mogoče zaključiti, da je tožnik zavrnil zagovor zaradi prekratkega časa za pripravo obrambe, temveč da se je najprej zagovarjal s tem, da so očitki pavšalni, ko mu je zastopnik delodajalca predočil očitke nepravilnosti v posameznih konkretnih zadevah pa, da se ni želel zagovarjati. Gre za enak položaj kot v primerih, ko delavec izrecno odkloni zagovor, ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR). Zato je delodajalec lahko zakonito odločil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Neutemeljen je nadaljnji revizijski ugovor o premalo konkretiziranih očitkih nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov oziroma nepravočasnem, nestrokovnem in nekvalitetnem delu. Posamezni primeri nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega dela so dovolj jasni in določni.

12. ZDR ne zahteva, da delodajalec ob v pisni obdolžitvi določno opisanih očitkih posameznih kršitev oziroma nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega dela pred odpovedjo seznani delavca z vsemi dosedanjimi ugotovitvami, poročili in izvedenimi dokazi o delu delavca oziroma kršitvah (kot navedeno ne gre nek formalen postopek oziroma dokazni postopek s posebnimi pravili), temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor (83. člen ZDR v povezavi s prvim odstavkom 177. člena ZDR). Glede na to, vsebino (oziroma odsotnost) zagovora v tem primeru in dejstvo, da se delodajalec v pisni obdolžitvi niti v redni odpovedi ne sklicuje na poročilo posebne komisije, ki je spremljala tožnikovo delo, ni utemeljen ugovor, da bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker tožniku pred zagovorom oziroma ob zagovoru ni bilo posredovano poročilo komisije.

13. Glede na ugotovitve o tem, da nista potekla objektivni in subjektivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, pri čemer je šlo za večje število ugotovljenih nepravilnosti, se revizijsko sodišče strinja tudi z zaključkom o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razloga nesposobnosti), ki je utemeljen ter onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.

14. Zato je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.