Jedro

Ker priči, ki jih je za zaslišanje predlagala tožnica, nista potrdili, da bi toženi uporabljal garažo še po maju 2011, nesporno pa je, da je bil objekt brez elektrike in vode, je bolj prepričljiva izpovedba toženca, da dejavnosti v garaži ni mogel opravljati. Po poletju 2010 ga tam niso več srečevale niti priče, ki jih je predlagala tožnica, niti delavci, ki so zanjo opravljali gradbena dela. Ker so slednji skladno izpovedali, da so po tožničinem naročilu poleti 2010 vse toženčeve stvari zložili na njegov tovornjak in jih pokrili s cerado, se pokaže kot bolj prepričljiva verzija toženca, da v letu 2011 njegove stvari niso bile v garaži. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo najemnine za garažo za mesece marec, april in maj 2011 se tako pokaže kot pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo najemnine za garažo za mesece marec, april in maj 2011 v skupnem znesku 300 EUR s pripadki.

2. Sodbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da toženec kot najemnik garaže te tožnici nikoli ni izročil, zato tožnica prenehanje najemnega razmerja lahko enači s trenutkom, ko je toženec najete prostore v večji meri izpraznil in jih prenehal uporabljati. Čeprav na naslovu ni več bival, je garažo še vedno uporabljal za shranjevanje svojih stvari, kar je povedal tudi zaslišan. Sodišče se do izjav tožnice ni opredelilo, ampak je zelo kritično ocenjevalo priči A. A. in B. B., ki po osmih letih nista znala natančno izpovedati, ali je toženi marca, aprila in maja 2011 še uporabljal garažo. 3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zaslišana na naroku izpovedala, da je bila garaža v letu 2011 zasedena, ker so tam ostali tožnikovi avtomobili in avtodom. Občasno je tja prihajal tudi toženec in prenočil v prostoru med garažami. Toženi je zaslišan temu nasprotoval in navedel, da je tožnica že junija 2010 zahtevala, da se izseli, in mu izklopila elektriko in vodo, zato se je bil prisiljen izseliti, in sicer najkasneje v začetku julija 2010. Tudi vse stvari iz garaže je odpeljal pred letom 2011. 6. Iz izpovedbe prič C., D. in E., ki so poleti 2010 opravljali gradbena dela za tožnico, sledi, da so poleti 2010 toženca videli tam samo enkrat in da so prav po naročilu tožnice na toženčev tovornjak naložili vse njegove stvari ter jih pokrili s cerado. V ponovljenem postopku je sodišče dodatno zaslišalo priči B. B. in A. A., ki jih je predlagala tožnica v zvezi z uporabo garaže v spornih treh mesecih. A. A. je izpovedal, da se je k tožnici preselil poleti v letu 2010 in da se je toženi takrat ravno odselil iz tožničine hiše, zato ga je videval le še kakšnih 14 dni, ko je odpeljal svoje stvari. Priča B. B. o uporabi garaže ni vedel povedati ničesar.

7. Ker torej priči, ki jih za zaslišanje predlagala tožnica B. B. in A. A. nista potrdili, da bi toženi uporabljal garažo še po maju 2011, nesporno pa je, da je bil objekt brez elektrike in vode, je bolj prepričljiva izpovedba toženca, da dejavnosti v garaži ni mogel opravljati. Po poletju 2010 ga tam niso več srečevale niti priče, ki jih je predlagala tožnica, niti delavci, ki so zanjo opravljali gradbena dela. Ker so slednji skladno izpovedali, da so po tožničinem naročilu poleti 2010 vse toženčeve stvari zložili na njegov tovornjak in jih pokrili s cerado, se pokaže kot bolj prepričljiva verzija toženca, da v letu 2011 njegove stvari niso bile v garaži. Odločitev sodišča prve stopnje se tako pokaže kot pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. členu ZPP).

8. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).