Jedro

Pravdni postopek je tekel le še zaradi plačila tolarske protivrednosti za 1.000 DEM, oziroma ob upoštevanju v tožbi izračunane in navedene vrednosti spornega predmeta, le še zaradi plačila 62.500 SIT. Ta vrednost spornega predmeta, ki jo je v tožbi navedla sama tožeča stranka, pa ne presega v zakonu določenega zneska 80.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 1.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju na dan plačila. Glede stroškov postopka je odločilo, da trpi vsaka pravdna stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek na plačilo tolarske protivrednosti za 1.000 DEM v celoti zavrnilo. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 109.380 SIT.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo, v kateri ni izrecno uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Do zapletov pri prodaji avtomobila je prišlo zaradi ravnanj tožene stranke. Tožeča stranka je storila vse, kar je bilo potrebno, da bi do sklenitve prodajne pogodbe lahko prišlo. Toženec je bil tisti, ki se ni udeležil za dne 9.11.1992 dogovorjenega sestanka. Zavrnitev tožbenega zahtevka zato ni pravilna.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno le v primerih, ki jih določa zakon. Tako je v drugem odstavku 382. člena ZPP določeno, da revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000 SIT.

Tožeča stranka je vložila tožbo 29.1.1993 in z njo zahtevala plačilo tolarske protivrednosti za 2.000 DEM, kar je, kot je v tožbi izrecno navedeno, na dan vložitve tožbe znašalo 125.000 SIT. S sodbo Temeljnega sodišča v C., enote v V. opr. št. P 58/93 z dne 6.5.1994, ki je bila popravljena s sodbo istega sodišča z dne 8.11.1994, je bil tožbeni zahtevek na plačilo 1.000 DEM zavrnjen, sodišče druge stopnje pa je s sodbo opr. št. Cp 1115/94 z dne 14.6.1995 v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V nadaljevanju je zato pravdni postopek tekel le še zaradi plačila tolarske protivrednosti za 1.000 DEM, oziroma ob upoštevanju v tožbi izračunane in navedene vrednosti spornega predmeta, le še zaradi plačila 62.500 SIT. Ta vrednost spornega predmeta, ki jo je v tožbi navedla sama tožeča stranka, pa ne presega v zakonu določenega zneska 80.000 SIT. Zato revizija tožeče stranke ni dovoljena. V skladu z določbo 392. člena ZPP jo je zato revizijsko sodišče zavrglo.