Jedro

V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska starostne pokojnine že vse od 1. 12. 2006 dalje. Tožnici je bila z odločbo z dne 11. 10. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2006 dalje. Pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane vplačane delnice za notranji odkup pri določenem delodajalcu. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je poimenovala zahtevek za vštetje obveznic v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno ter pravnomočno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da za izplačilo višjega zneska pokojnine od 1. 12. 2006 dalje ni pravne podlage. Bistvena pri tem je ugotovitev, da je odločitev o pravici do pokojnine postala dokončna in pravnomočna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 6. 2015 in ... z dne 9. 2. 2016 spremenita tako, da se tožnici starostna pokojnina od 1. 12. 2006 dalje ponovno odmeri in znaša 899,02 EUR na mesec. Že izplačani zneski pokojnine od 1. 12. 2006 dalje pa se poračunajo. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 9. 2. 2016 in 3. 6. 2015 ter, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Sodišče je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu in vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je že 20. 11. 2006 pri toženi stranki vložila zahtevek, da se ji pri odmeri pokojnine upoštevajo zneski plače, ki niso bili izplačani, ampak porabljeni za "obveznice" oziroma pravilno: delnice za notranji odkup. Sodišče je nekritično sledilo odgovoru na tožbo, češ da te vloge ni mogoče šteti kot vloge za vštetje obveznic ampak le kot pritožbo. Že zaradi tega je sodba napačna, saj ne pove, zakaj to ni mogoče oziroma je sodba celo nesklepčna. Ni bistveno, kako je tožnica vlogo kot laik poimenovala, bistveno je, kaj je z vlogo hotela. Z vlogo pa je zahtevala ravno to, da se ji pri odmeri pokojnine upoštevajo zneski namenjeni za notranji odkup. Iz obrazložitve izhaja, da se sodišče šteje predvsem za varuha varčnosti ZPIZ, saj govori o finančni vzdržnosti pokojninskega sistema. To pa ni vloga sodišča, ki mora biti neodvisen in pravičen razsodnik med samostojnimi strankami v pravnih zadevah. Bistveno za odločitev je zgolj dejstvo, da je bila tožnici že od leta 2006 dalje pokojnina nepravilno odmerjena, kar je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Prevaliti sedaj "vzdržnost sistema" na tožnico je nesprejemljivo. Nadalje sodišče tudi ignorira zadnji stavek odločbe Ustavnega sodišča pod točko 5, kjer je določeno, od kdaj gre zavarovancu višji znesek pokojnine. Odločba ustavnega sodišča ne učinkuje le za naprej, temveč je po izrecnem tekstu te odločbe določeno, da deluje tudi za nazaj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 2. 2016, s katero je bilo delno ugodeno tožničini pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 3. 6. 2015. Drugostopenjski organ je prvostopenjsko odločbo z dne 3. 6. 2015 spremenil v 1. odstavku izreka tako, da se tožnici starostna pokojnina od 1. 6. 2016 dalje ponovno odmeri in znaša 899,02 EUR na mesec. Že izplačani zneski pokojnine pa se od 1. 6. 2015 poračunajo. Prvostopenjski organ je namreč tožnici višji znesek starostne pokojnine po uradni dolžnosti odmeril za čas od 1. 7. 2015 dalje. Upoštevaje njeno pritožbo pa je drugostopenjski organ ugotovil, da je tožnica že dne 6. 5. 2015 vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. Posledično ji je višji znesek priznal od 1. 6. 2015 dalje.

6. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska starostne pokojnine že vse od 1. 12. 2006 dalje. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2006 dalje. Pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A.d.d., B.. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je poimenovala "zahtevek za vštetje obveznic" v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je navedeno vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno ter pravnomočno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila.

7. Ob odločanju o ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 66/2012 z dne 6. 11. 2012, je Ustavno sodišče RS presodilo2, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)3 v neskladju z Ustavo RS. Toženi stranki je naložilo, da mora v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92)4. Zavarovanci oziroma uživalci pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena, pa lahko v roku, določenem v II. točki izreka odločbe zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izda odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)5, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine (I. - IV. točka izreka). Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz IV. točke izreka učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva. Za zavarovance oziroma uživalce pokojnine, ki so že pred objavo te odločbe v Uradnem listu RS zahtevali ponovno odmero, pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi (V. točka izreka).

8. Za odločitev v sporni zadevi je torej bistvena V. točka izreka, ki določa, od kdaj dalje učinkuje odločba o ponovni odmeri pokojnine. Navedeno odločitev pa je potrebno uporabiti skladno z razlago, ki jo je ustavno sodišče podalo v 22. točki obrazložitve odločbe.

9. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da za izplačilo višjega zneska pokojnine vse od 1. 12. 2006 dalje ni pravne podlage. Bistvena pri tem je ugotovitev, da je odločitev o pravici do pokojnine postala dokončna in pravnomočna. Tožnica je sicer na zapisnik 20. 11. 2006 izrecno navedla, da vlaga vlogo za vštetje obveznic, ki naj se smatra kot pritožba na odločbo št. ... z dne 11. 10. 2006. Zapisnik je tudi podpisala. Tožena stranke je torej njeno vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila.

10. Kot to izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe (22. točka) je pravna podlaga za ponovno odmero pokojnine za nazaj podana v primeru, če bi prišlo do zavrženja zahteve za ponovno odmero pokojnine in so odprti postopki v zvezi s tem. Ustavno sodišče pri tem pojasnjuje, da je dejstvo, da so nekateri zavarovanci oziroma uživalci pokojnine vložili zahtevo za ponovno odmero pokojnine, pa je bila ta že pred objavo te odločbe v Uradnem listu RS zavržena ali pa o zavrženju še ni dokončno oziroma pravnomočno odločeno, upoštevalo pri določitvi trenutka, od katerega v tem primeru učinkuje ponovna odmera pokojnine.

11. Ker tožničina zahteva ni bila zavržena, temveč je bila pritožba z dokončno odločbo zavrnjena, v tem primeru torej ni podlage, da bi se tožnici pokojnina v višjem znesku odmerila vse od 1. 12. 2006 dalje.

12. V zvezi z očitki sodišču, da je varuh finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, pa pritožbeno sodišče poudarja, da so taki očitki neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je zgolj pojasnilo naravo pravic iz sistema socialne varnosti, pri čemer pa se je pri svoji odločitvi oprlo na odločbo Ustavnega sodišča RS. V zvezi z odločitvijo od kdaj naprej pripada upravičencu višji znesek na novo odmerjene pokojnine je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 58/2017 z dne 9. 5. 2017, kot tudi pritožbeno sodišče v več zadevah kot npr. Psp 507/2016 z dne 17. 11. 2016, Psp 19/2017 z dne 9. 3. 2017, Psp 35/2017 z dne 30. 3. 2017, Psp 127/2017 z dne 11. 5. 2017. 13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker tožnica s pritožbo ni uspela je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 št. U-I-239/2014, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.