Jedro

Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev toženke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ter njene presoje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, kot so določeni v 24. členu ZBPP (t.i. objektivni kriretij). Pač pa v tožbi zgolj zatrjuje, da izpolnjuje t.i. subjektivni kriterij, to je materialni kriterij za dodelitev BPP, kar je za odločitev v predmetni zadevi nepomembno, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZBPP. Ob nespornem dejstvu, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP ali ne, zato toženka dejstev glede materialnega položaja tožnika v postopku niti ni ugotavljala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo, št. Bpp 795/2022 z dne 22. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je vložil 21. 11. 2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik predmetno prošnjo podal po odvetniku in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, opr. št. I K 42661/2022 (v nadaljevanju: predmetna kazenska zadeva), kot oprostitev plačila stroškov postopka ter za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1).

3. Toženka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), po katerih mora prosilec za BPP, za pridobitev le-te, kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh pogojev in sicer finančno materialni kriterij (t.i. subjektivni kriterij) ter t.i. objektivni kriterij v skladu z določbami 24. člena ZBPP.

4. Toženka je ugotovila, da je bila v predmetni kazenski zadevi 17. 10. 2022 (že) izdana sodba, s katero je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem in tretjem odstavku 308. člena KZ-1. Izrečena mu je bila kazen dveh let in šestih mesecev zapora, stranska denarna kazen v višini 3.000,00 EUR ter izgon tujca iz države za dobo štirih let. V skladu s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) mora tožnik plačati stroške kazenskega postopka, pripor pa mu je bil na podlagi ZKP podaljšan. Toženka je zaradi navedenega zaključila, da je bil predmetni kazenski postopek na I. stopnji že zaključen, zato je prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, zavrnila kot nerazumno.

5. Kot nerazumno je nadalje toženka zavrnila tudi tožnikovo prošnjo v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje v predmetni kazenski zadevi pred sodiščem II. stopnje. Ugotovila je namreč, da je bila zoper izdano sodbo sodišča I. stopnje 15. 11. 2022 že vložena pritožba. Tožnik v prošnji ni navedel za katero pravno dejanje bi potreboval BPP v postopku pred sodiščem II. stopnje, kolikor pa bo v zadevi naknadno razpisana pritožbena seja, bo lahko prošnjo za dodelitev BPP ponovno vložil. 6. V prošnji je tožnik navedel, da BPP potrebuje tudi kot oprostitev plačila stroškov predmetnega kazenskega postopka. Za ugoditev tovrstni prošnji mora iz priloženih dokazil izhajati, da bodo prosilcu nastali stroški, kar pa zaenkrat iz konkretnega primera ne izhaja, zato je toženka tožnikovo prošnjo v tem delu kot preuranjeno zavrnila.

7. V prošnji je tožnik nadalje navedel, da BPP potrebuje tudi za sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1. Kdor vloži pobudo za presojo ustavnosti, mora izkazati svoj pravni interes, ki je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, posega neposredno v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju: ZUstS). Tožnik namerava izpodbijati sestavni del kazenske norme, s katerim je določena kazen. Za izrek kazni je predvidena izdaja obsodilne sodbe, kar pomeni, da določbe o kazni učinkujejo posredno na pravni položaj tožnika. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, pa se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Toženka ugotavlja, da se predmetna kazenska zadeva obravnava v pritožbenem postopku, zato sodba še ni pravnomočna. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP je zato tudi v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. čl. KZ-1, v času izdaje izpodbijane odločbe preuranjena in nerazumna.

8. Po vsem navedenem je toženka zaključila, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP in je zato tožnikovo prošnjo zavrnila, ne da bi ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno (finančni in premoženjski pogoji prosilca po 13. in 19. členu ZBPP).

9. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu, ki jo izpodbija, kot navaja, zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi samo odloči tako, da njegovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje ter oprostitev stroškov sodnega postopka ugodi. Podrejeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. V tožbi navaja, da je brez dohodkov in premoženja. Sklicuje se na določbe ZBPP, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določajo pogoje in kriterije za dodelitev BPP, ki se nanašajo na materialni položaj prosilca. Tožnik je diskriminiran v razmerju do prosilcev, ki jim je bila BPP dodeljena, odločitev toženke pa še dodatno poglablja njegovo socialno stisko. V nadaljevanju tožnik izpodbijani odločbi očita še, da ni ustrezno obrazložena. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika.

11. Tožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

12. Sodišče je na dan 1. 2. 2023 v zadevi razpisalo glavno obravnavo. Stranki sta bili nanjo pravilno vabljeni in opozorjeni na posledice izostanka, vendar se nobena od strank glavne obravnave ni udeležila in izostanka tudi ni opravičila. Sodišče je zato na podlagi določbe tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, na podlagi pisnega gradiva strank in dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

K I. točki izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s predmetnim kazenskim postopkom. Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo v celotnem zaprošenem obsegu, to je za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje, kot oprostitev plačila stroškov postopka ter za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je namreč toženka pri vseh postavkah odločanja zaključila, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP nerazumna oziroma preuranjena in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

15. V skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

16. Tožnik v tožbi ne izpodbija zgoraj navedenih ugotovitev toženke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ter njene presoje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP kot so določeni v 24. členu ZBPP (t.i. objektivni kriterij). Pač pa v tožbi zgolj zatrjuje, da izpolnjuje t.i. subjektivni kriterij, to je materialni kriterij za dodelitev BPP, kar je za odločitev v predmetni zadevi nepomembno, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa ZBPP1. Ob nespornem dejstvu, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev BPP ali ne, zato toženka dejstev glede materialnega položaja tožnika v postopku niti ni ugotavljala, kot je tudi sama navedla v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Neutemeljen je tožnikov, sicer nekonkretiziran, ugovor, da je bil z izpodbijano odločbo v neenakopravnem položaju s prosilci, ki jim je bila BPP dodeljena, ob nespornem dejstvu, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, četudi morebiti izpolnjuje druge pogoje, ki jih za dodelitev BPP določa ZBPP.

17. Neutemeljen je nadalje tudi (prav tako nekonkretiziran) tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe tako v dejanskem kot tudi v pravnem smislu utemeljila, zakaj tožniku BPP ni dodelila, in na te razloge se sodišče sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

18. Glede na povedano sodišče zaključuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena in da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Tožbo je zato zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 19. Ker je tožnik v tožbi predlagal, da o njej odloči Upravno sodišče v Ljubljani, sodišče še pojasnjuje, da je krajevna pristojnost upravnega sodišča določena v 9. členu ZUS-1. Tožnik se je ob vložitvi tožbe nahajal v ZPKZ Koper in izpodbijano odločbo je izdalo Okrožno sodišče v Kopru, zato je na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 9. člena ZUS-1 za odločanje o predmetni tožbi pristojen zunanji oddelek Upravnega sodišča v Novi Gorici.

20. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. K II. točki izreka:

21. Odločitev o stroških tega upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 V skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP.