Jedro

V obravnavanem primeru do izbire kandidata sploh ni prišlo. Zato tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za tak status daje ZJU. V takšnem primeru (ko nihče od kandidatov ni bil izbran) v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto ni bilo poseženo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 4.2.2004. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (Ur. l. RS , št. 80/99 in nadaljnji) zavrgla tožnikovo pritožbo zoper obvestilo o neuspelem javnem natečaju Urada Republike Slovenije za ... z dne 18.12.2003, kot nedovoljeno. Ugotovila je, da je bilo obvestilo o neuspelem javnem natečaju izdano na podlagi 62. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU (Ur. l. RS, št. 56/2002 in 110/2002), zoper takšno obvestilo pa ZJU ne predvideva pritožbe.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen. Sklicuje se na določbe 61., 62. in 65. člena ZJU.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je ustrezal vsem razpisnim pogojem javnega natečaja in bi moral biti izbran. Sodišče bi moralo vsebinsko obravnavati zadevo tudi v smeri ugotavljanja, ali tožnik ustreza vsem pogojem in potrebam razpisanega delovnega mesta. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo (pravilno sklep) spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo (pravilno sklep) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta; ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrgla tožnikovo pritožbo zoper obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto inšpektorja v Uradu RS za ..., izdano v skladu z 62. členom ZJU, ki je veljal v času odločanja. Navedena določba ZJU, ki v okviru poglavja "Sklenitev delovnega razmerja" ureja izbiro kandidata, določa, da se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto; če nihče od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, se lahko javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa se vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju. ZJU zoper obvestilo o neuspelem javnem natečaju ne predvideva pravnega sredstva in ne daje prijavljenim kandidatom v primeru, da javni natečaj ne uspe, nobene pravice.

9. Pri neuspelem javnem natečaju namreč ne gre za pravni položaj neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU. Po določbah 65. člena ZJU ima namreč kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran (pač pa je bil izbran drug kandidat), zoper sklep o izbiri pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, in sicer, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev; če izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku, če je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata; če je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka.

10. V obravnavanem primeru pa do izbire kandidata sploh ni prišlo. Zato tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za tak status daje ZJU. V takšnem primeru (ko nihče od kandidatov ni bil izbran) v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto ni bilo poseženo. V obravnavanem primeru tožnik morebitnih posegov v ustavne pravice niti ne zatrjuje.

11. Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno.

12. Revident ne more uspeti z vsebinskimi ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost razlogov za odločitev o tem, da javni natečaj ni uspel, in na njegovo zatrjevanje, da izpolnjuje vse razpisane pogoje. Takšna zatrjevanja namreč ne spremenijo dejstva, da zoper izpodbijani sklep po ZJU ni dovoljena pritožba. Zato se tudi Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo tožnikovih zatrjevanj o njegovi strokovni usposobljenosti za zasedbo razpisanega delovnega mesta.

13. Revident ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar v reviziji dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj revizije po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

14. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.