Jedro

Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada. V postopku lahko sodeluje le kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov kot lastnikov sredstev rezervnega sklada.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo in sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. VL 151940/2009 z dne 02. 11. 2009 v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

(2) Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in s tem povezane nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodbo izpodbija v delu, v katerem je Okrajno sodišče v L. razsodilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala še plačilo glavnice v znesku 0,82 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 03. 2010 dalje do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 62,42 EUR od 24. 09. 2009 dalje do 29. 03. 2010, stroškov izvršilnega postopka v znesku 97,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 11. 2009 dalje do plačila, vse v roku 8 dni od dneva vročitve sodne odločbe, izdane na prvi stopnji, ter plačilo nadaljnjih stroškov pravdnega postopka v roku 8 dni od dneva vročitve sodne odločbe, izdane na prvi stopnji, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku, pri katerem tožeča stranka še vztraja, ugodi v celoti, toženi stranki pa dodatno naloži plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba v začetku razlaga, da je določitev upravnika posel rednega upravljanja in da upravnik, ki dobi potrebno soglasje etažnih lastnikov, postane zakoniti zastopnik etažnih lastnikov določene večstanovanjske stavbe, zato za izvajanje nalog, ki mu jih v glavnem nalagata SPZ in SZ-1 ne potrebuje posebnega ali dodatnega pooblastila etažnih lastnikov.

Pritožba nadalje navaja, da so sredstva rezervnega sklada sicer skupno premoženje etažnih lastnikov, toda SZ-1 v 1. odstavku 43. člena upravniku nalaga, da je on tisti, ki gospodari s sredstvi rezervnega sklada (kar izhaja tudi iz 4. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ) in je po 6. tč. 1. odstavka 50. člena SZ-1 pooblaščen, da sprejema plačila etažnih lastnikov. SZ-1 gre celo dalje, saj v 3. odstavku 42. člena upravniku dovoljuje, da vplačila etažnih lastnikov izvaja preko svojega transakcijskega računa, ki jih mora potem v določenem roku odvesti na transakcijski račun rezervnega sklada. Tožena stranka v praksi račune oziroma položnice tudi za plačilo mesečnih prispevkov v rezervni sklad izstavlja v svojem imenu in se le-ti tudi v obravnavani zadevi niso in ne izstavljajo v imenu etažnih lastnikov. Celo tožena stranka je sama, ko ji je tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi obrazložila temelj in višino tožbenega zahtevka, ta sredstva poravnala in s tem potrdila prakso oziroma pripoznala dogovor in tožeči stranki podeljena upravičenja s strani etažnih lastnikov glede aktivne legitimacije tožeče stranke za izterjavo teh stroškov. Tožeča stranka kot upravnik se je tudi s pogodbo o upravljanju v 3. členu zavezala, da bo etažnim lastnikom zagotavljala izterjavo prispevkov, zato je tožeča stranka tudi po navedenem temelju legitimirana za sodno uveljavljanje in izterjavo prispevkov v rezervni sklad. Tožeča stranka meni, da je tako na podlagi določil SPZ in SZ-1 ter pogodbe o upravljanju upravičena izterjevati plačila obveznih prispevkov v rezervni sklad v svojem imenu, vendar za račun etažnih lastnikov.

(3) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

(5) Zmotno je mnenje pritožbe, da je upravnik s tem, da upravlja s sredstvi rezervnega sklada in je pooblaščen sprejemati plačila etažnih lastnikov, upravičen vložiti tožbo za plačilo sredstev v rezervni sklad v svojem imenu. Tudi dejstvo, da izstavlja račune za plačilo sredstev v rezervni sklad v svojem imenu, ne pomeni, da je upravičen vložiti tudi tožbo. Da je tožena stranka plačala vtoževani znesek med postopkom nikakor ne vpliva na presojo, ali je tožeča stranka v tem postopku aktivno legitimirana ali ne, kar pravilno obrazloži sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabi določbi 3. odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 69/2003, s kasnejšimi spremembami; SZ-1) in 6. odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002; SPZ). V njiju je določeno, da je upravnik dolžan etažnega lastnika pisno pozvati k plačilu prispevka v rezervni sklad in da ima poziv lastnost verodostojne listine, pri čemer ni določeno, da upravnik to stori v svojem imenu. Upravnik upravlja s sredstvi rezervnega sklada, ta sredstva pa so skupno premoženje etažnih lastnikov (2. odstavek 119. člena SPZ). Iz tega izhaja, da so etažni lastniki aktivno legitimirani za izterjavo plačil v rezervni sklad, kar narekuje vsem ali pa samo enemu od etažnih lastnikov, da zahtevajo vplačilo v rezervni sklad od neplačnika. Upravnik nastopa v njihovem imenu in za njihov račun po posebnem zakonskem pooblastilu, ki je vsebovano v 5. alineji 4. odstavka 118. člena SPZ. Ta določba pooblašča upravnika, da zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. Tožeča stranka se je dodatno s pogodbo o upravljanju zavezala, da bo etažnim lastnikom zagotavljala izterjavo prispevkov v rezervni sklad, vendar glede na navedene zakonske določbe tega ne more storiti v svojem imenu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada. V postopku lahko sodeluje le kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov kot lastnikov sredstev rezervnega sklada.

(6) Tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, zato jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. člen ZPP). Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je o tem odločilo po sodniku posamezniku.

(7) Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).