Jedro

Drži, da je v odločbi z dne 5. 3. 2019 o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja dvakrat navedeno zemljišče s parc. št. 230/13 namesto 230/11 in 230/13, vendar gre za očitno pomoto, ki je bila popravljena s sklepom o popravi pomote z dne 8. 4. 2019, ki je dokončen. Da sklep o popravi pomote ni naveden v povezavi z odločbo z dne 5. 3. 2019, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj so v izreku izpodbijanega sklepa navedena vsa zemljišča, na katere se ukrep nanaša, torej tudi na zemljišče s parc. št. 230/11.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom izrekel tožnikoma denarno kazen v višini 3.000,00 EUR, s katero je bilo zagroženo v 3. točki sklepa, št. 06122-4292/2018-29 z dne 27. 5. 2019 (1. točka izreka), določil rok in način plačila (2. točka izreka), odločil, da če bosta tožnika kot inšpekcijska zavezanca v dodatnem roku treh dni po prejemu tega sklepa še vedno uporabljala makadamsko parkirišče na zemljiščih s pac. št. 228/4, 229/5, 229/9, 230/11, 230/13 in 2239, vse k.o. ..., in s tem ravnala v nasprotju z drugo alinejo četrte točke izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-4292/2018-9 z dne 5. 3. 2019, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 3.000,00 EUR (3. točka izreka), da v postopku izdaje tega sklepa niso nastali posebni stroški in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe sklepa (4. in 5. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnikoma s sklepom z dne 27. 5. 2019 zagrožena denarna kazen v primeru nadaljnje uporabe makadamskega parkirišča na tam navedenih zemljiščih. Na inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da tožnika izrečene prepovedi uporabe ne spoštujeta, ker je bilo v času pregleda na parkirišču parkiranih večje število avtobusov. Organ je odločitev sprejel na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z 91. členom Gradbenega zakona (GZ).

3. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov.

4. Tožnika sta v tožbi navedla, da se jima očita uporaba makadamskega parkirišča med drugim na zemljišču s parc. št. 230/11, kot to izhaja iz inšpekcijske odločbe z dne 5. 3. 2019. Ta inšpekcijska odločba se na zemljišče s parc. št. 230/11 ne nanaša, zato je izpodbijani sklep izdan z njo v nasprotju. Gre za absolutno bistveno kršitev pravi postopka, zato je treba sklep odpraviti. V postopku je bil res izdan sklep o popravi pomote z dne 8. 4. 2019, vendar tega sklepa izpodbijani sklep ne navaja in ga ne povzema. Ker v inšpekcijski odločbi zemljišče s parc. št. 230/11 ni zajeto, je treba najprej razjasniti lokacijo avtobusov. Sklep je tudi neobrazložen. Ni jasno, koliko avtobusov je bilo na parkirišču, kdo so lastniki. S tem je prišlo do pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, posledično do kršitve pravil postopka. Avtobusi niso njuna last, nobeden od njiju ni podal soglasja, da lahko avtobusi tam parkirajo, s tem v zvezi nimata sklenjene pogodbe. Predlagala sta, da sodišče sklep odpravi in naloži toženki povrnitev njunih stroškov postopka.

5. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

6. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča sprejelo sklep, I U 1451/2020 z dne 25. 4. 2023, da v zadevi sodi sodnik posameznik, ker je ocenilo, da so v zadevi za tako sestavo sodišča pri odločanju podani pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Stranki sestavi sodišča nista ugovarjali ne po izdaji sklepa, ne do izdaje sodbe.

7. Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo dne 1. 6. 2023, ki sta se ga udeležila tožnik A. A. in pooblaščenka tožnikov, ne pa tožnik B. B. in toženka. Vabilo za toženko je bilo izkazano. Tožnik A. A. je na naroku ponovno poudaril, da na parkirišču ne parkira avtobusov, ker jih nima v lasti, da ni jasno, kdo so bili lastniki avtobusov, ki jih je prvostopenjski organ fotografiral, ko je opravil ogled. Okrog parkirišča je bila tudi postavljena ograja, ki jo vozniki, za to, da pridejo na parkirišče, podrejo. Meni, da je to posledica bližine avtoceste, od koder se vidi njuno parkirišče. 8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijani sklep, drugostopenjsko odločbo, št. 0612-68/2019/19 z dne 26. 8. 2020, odločbo prvostopenjskega organa, št. 06122-4292/2018-9 z dne 5. 3. 2019, ter ostale listine upravnega spisa.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. V primeru je predmet upravnega spora odločitev prvostopenjskega organa o izreku denarne kazni v višini 3.000,00 EUR tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema, zagrožene v 3. točki sklepa, št. 06122-4292/2018-29 z dne 27. 5. 2019, zaradi neupoštevanja prepovedi uporabe makadamskega parkirišča na zemljiščih s parc. št. 228/4, 229/5, 229/9, 230/11, 230/13 in 2239, vse k.o. ...

11. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 298. člena ZUP, po katerem v primeru, če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (prvi odstavek). Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku; če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek).

12. Naložena obveznost, ki se v tem postopku izvršuje, je bila tožnikoma odrejena z odločbo prvostopenjskega organa, št. 06122-4292/2018-9 z dne 5. 3. 2019. S to odločbo je bil tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema izrečen ukrep odstranitve makadamskega parkirišča, navedenih dimenzij in v danem roku ter takojšnje ustavitve gradnje parkirišča in izvajanja zemeljskih del. Ta ukrep je bil izrečen za nelegalen objekt (tj. makadamsko parkirišče) na zemljiščih s parc. št. 228/4, 229/5, 229/9, 230/13, 230/13 in 2239, vse k.o. ... (1. točka izreka odločbe z dne 5. 3. 2019).

13. Tožnika ugovarjata, da se odločba z dne 5. 3. 2019 ne nanaša na zemljišče s parc. št. 230/11, zato je izpodbijani sklep prekoračil meje svojega obsega oziroma je v nasprotju z izdano odločbo z dne 5. 3. 2019. 14. Sodišče ugovoru ne sledi. Že iz izreka izpodbijanega sklepa je nedvoumno razvidno, da se denarna kazen nanaša na neupoštevanje izrečenega ukrepa na zemljiščih s parc. št. 228/4, 229/5, 229/9, 230/11, 230/13 in 2239, vse k.o. ... (3. točka izreka), enako je tudi razvidno iz njegove obrazložitve, kjer organ uvodoma povzame vsebino 3. točke izreka sklepa, št. 06122-4292/2018-29 z dne 27. 5. 2019, s katerim je bilo tožnikoma že zagroženo z denarno kaznijo zaradi nadaljnje uporabe nelegalnega objekta na navedenih zemljiščih, in na katerega se prvostopenjski organ sklicuje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa.

15. Drži, da je v odločbi z dne 5. 3. 2019 o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja dvakrat navedeno zemljišče s parc. št. 230/13 namesto 230/11 in 230/13, vendar gre za očitno pomoto, ki je bila - kot je to tožnikoma obrazložil že drugostopenjski organ v svoji odločbi - popravljena s sklepom o popravi pomote, št. 06122-4292/2018-20 z dne 8. 4. 2019, ki je dokončen. Da sklep o popravi pomote ni naveden v povezavi z odločbo z dne 5. 3. 2019, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj - kot že povedano - so v izreku izpodbijanega sklepa navedena vsa zemljišča, na katere se ukrep nanaša, torej tudi na zemljišče s parc. št. 230/11. 16. In ker ta ugovor tožnikov ne vzdrži, tudi ni mogoče slediti nadaljnjemu tožbenemu ugovoru, da je posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, tj. da ni jasno, ali so bili avtobusi parkirani tudi na zemljišču s parc. št. 230/11, saj je organ pregled opravil na zemljiščih nelegalnega objekta (tj. tudi na zemljišču s parc. št. 230/11) in ugotovil, da je bilo v času pregleda na parkirišču parkiranih večje število avtobusov.

17. Tudi zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana. Glede na izrečen inšpekcijski ukrep namreč ne vzdrži tožbena trditev, da bi moralo biti navedeno točno, kje so se nahajali avtobusi, tj. na katerih zemljiščih, saj je jasno povedano, na katerih zemljiščih se parkirišče nahaja (na zemljiščih s parc. št. 228/4, 229/5, 229/9, 230/11, 230/13 in 2239, vse k.o. ...), zato je posledično tudi ugotovitev organa, da se na parkirišču (ki se nahaja na prej navedenih zemljiščih - op. sod.) nahajajo avtobusi, v zadostni meri konkretizirana. Za odločitev pa tudi niso pravno relevantna dejstva, kot kateri in čigavi avtobusi so to bili, da ti niso last tožnikov, ki nista za parkiranje podala soglasja in da nimata sklenjene nobene pogodbe, saj je pravno relevantno zgolj za to, da se kljub izrečenemu ukrepu in tudi že izrečenim denarnim kaznim parkirišče še naprej uporablja, česar pa tožnika dejansko niti ne izpodbijata.

18. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnikov zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta zakonit, sklep pa je pravilen in na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

19. Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

20. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnikov temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.