Jedro

Revizija ni dovoljena, ker gre v tej zadevi za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP) in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), saj vsota vseh dosojenih a izpodbijanih mesečnih znižanj preživnin za obdobje petih let ne presega navedenega zneska.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 19.10.2001 znižalo mesečno preživnino, ki je bila v korist mladoletnega toženca dogovorjena z dogovorom o preživnini, sklenjenim pred nekdanjo Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Murska Sobota dne 22.1.1987. Preživnino, ki je bila s 1.4.1999 valorizirana na 21.861 SIT, je od 22.10.1999 znižalo na 16.000 SIT, preživnino, valorizirano od 1.3.2000 dalje na znesek 23.413,13 SIT, je znižalo na 17.136 SIT, preživnino, valorizirano na 24.607,20 SIT, je od 1.10.2000 znižalo na 18.009,94 SIT in preživnino, valorizirano na 26.059 SIT, je od 1.6.2001 dalje znižalo na 19.072,53 SIT.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper zadnjo sodbo vlaga tožena stranka revizijo in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, ki je zmotno uporabilo materialno pravo. Dolžnost staršev je preživljanje otrok po svojih najboljših močeh. Tožnik se je tej obveznosti z uvedbo postopka za znižanje preživnine začel izmikati. Toženec je v slabšem gmotnem položaju in ima z obiskovanjem Srednje šole v ... velike izdatke, kar ogroža finančni položaj njegove matere. Na drugi strani je tožnik oče dveh hčera, od katerih je ena polnoletna, zato preživlja samo mladoletno hčerko ter toženca. Tožnik živi v gospodinjski skupnosti z drugo ženo ter v blagajno prispevata dva in ne samo eden, kot v primeru toženca, zato je gmotno stanje tožnika ugodnejše od gmotnega stanja toženca. Obe sodišči sta napačno ugotovili finančno stanje in potrebe obeh pravdnih strank, glede na gmotne razmere matere pa tudi nepravilno in krivično odločili. Tudi o stroških je odločeno napačno. Tožena stranka predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99).

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Po 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP je revizija vselej dovoljena v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena.

V obravnavanem primeru gre za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine. Ne gre torej za primer iz 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP.

V obravnavanem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1,000.000 SIT. Po 39. členu ZPP je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, torej vrednost glavnega zahtevka. Kadar se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se po 40. členu ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva seštevek dajatev, največ v znesku, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. V obravnavanem primeru, ko gre za znižanje preživnine, se ugotavlja vrednost glavnega zahtevka z upoštevanjem seštevka razlik med posamezno določeno oziroma valorizirano mesečno preživnino in s pravnomočno sodbo zmanjšano mesečno preživnino za obdobje petih let. V primeru toženčeve preživnine vsota vseh mesečnih znižanj za obdobje petih let ne presega zneska 1,000.000 SIT, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP.

Glede na navedeno je zaključiti, da revizija tožene stranke v tej pravdni zadevi ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).