Jedro

Iz sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa s tako firmo. Zato ni dvoma, zoper katero osebo je bil sklep o izvršbi izdan.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je v predlogu za izvršbo napačno navedeno ime dolžnika, in sicer "Hotel G. d.", ki pa kot tak ne obstaja. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v predlogu za izvršbo dolžnikova firma res nepopolno navedena (manjka oznaka pravnoorganizacijske oblike dolžnika - d.d.). V skladu z določbo 1. odst. 19. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) mora namreč družba pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, vendar pa navedba pravnoorganizacijske oblike družbe ni nujna za opredelitev stranke v izvršilnem postopku. Stranka postopka mora biti individualno določena tako, da ne more priti do zamenjave. Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra izhaja, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt, vpisan v sodni register s firmo "Hotel G. d."; zato ne more biti dvoma, zoper katero osebo je izpodbijani sklep izdan. Ker je na drugih listinah v spisu dolžnik pravilno označen, je mogoče sklepati, da gre zgolj za pisno pomoto in ne za zmoto v osebi dolžnika, na kar kaže tudi dejstvo, da je dolžnik izpodbijani sklep sprejel in mu ugovarjal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen (in s tem neutemeljen) in ravnalo po 5. odst. 62. čl. ZIZ ter ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ter potrdilo zakonit in pravilen sklep o izvršbi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).