Jedro

Tožnika utemeljeno zahtevata varstvo njune lastninske pravice na parceli št. 234 k.o..., ker sta tožnika na severnem delu te parcele, vzhodno od severovzhodnega vogala stanovanjske hiše tožnikov, brez dovoljenja zgradila skoraj 9 metrov dolgo in približno 70 cm visoko betonsko škarpo oziroma ograjo. Zato je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da morata toženca odstraniti (samo) tisti del betonske ograje, ki sta jo postavila na zemljišču tožnikov na parceli št. 234 k.o..., in ne tudi ograje, ki stoji drugje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženca odstraniti betonsko ograjo, ki sta jo postavila na zemljišču tožečih strank na parc. št. 234, vpisani pri vl. št..., k.o... in tožnikoma povrniti 97.079,05 tolarjev pravdnih stroškov z zakonsko določenimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženi stranki sta pravočasno vložili revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča in v zvezi s prvo sodbo. Uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava po določilu tretje točke prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) in predlagata spremembo izpodbijanih sodb ali njuno razveljavitev. Revizija očita sodbama, da sta zmotni, zgrešeni ter v pravnem pogledu absolutno nesprejemljivi, zaradi česar sta docela nezakoniti. Navaja, da je sodišče na ogledu kraja ugotovilo, da stoji "betonska škarpa", ki se kasneje v izreku sodbe imenuje "betonska ograja" na parc. št. 234 k.o..., razen v zanemarljivem delu 0,4 metra, in se dejansko drži hiše tožnikov. V resnici pa gre za celotni podporni zid, ki sta ga toženca zgradila na svoji nepremičnini, to je na parceli št. 1/199 k.o... Ne glede na to, pa bi moralo sodišče, čim je ugotovilo, da je vsaj delček škarpe ali betonske ograje na zemljišču tožene stranke, natančno opredeliti, kateri del mora tožena stranka odstraniti in ne bi smelo pavšalno zahtevati odstranitve celotne škarpe, ki je v lasti obeh toženih strank. Evidentno je namreč, da je bil tožbeni zahtevek neprecizno oblikovan in nato sprejet v izrek sodbe. Revizija še očita, da sodišče brez strokovnjaka - geometra ni moglo pravilno in popolno ugotoviti vseh odločilnih okoliščin in dejstev. Sodišče je začelo zatrjevati o neki meji, ki naj bi bila postavljena v letu 1989, kar ni res in "tisti mejnik, kateri je odločilnega pomena v tej zadevi in ni nikoli stal tam, kjer ga sedaj opredeljuje tožeča stranka". Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja predlaga nov ogled kraja z izvedencem geodetske stroke.

Po določilu 390. člena ZPP je bila revizija vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Uvodoma je treba poudariti, da po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče vložiti revizije zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ker v reviziji ni navedeno, katero materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, lahko revizijsko sodišče le potrdi, da je sodišče prve stopnje v prvem odstavku na 3. strani sodbe povsem pravilno navedlo in uporabilo določilo 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. list SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), ki varuje lastninsko pravico. V obrazložitvi sodbe je natančno pojasnilo, da tožnika utemeljeno zahtevata varstvo njune lastninske pravice na parceli št. 234 k.o..., ker sta tožnika na severnem delu te parcele, vzhodno od severovzhodnega vogala stanovanjske hiše tožnikov, brez dovoljenja zgradila skoraj 9 metrov dolgo in približno 70 cm visoko betonsko škarpo oziroma ograjo. Zato je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da morata toženca odstraniti (samo) tisti del betonske ograje, ki sta jo postavila na zemljišču tožnikov na parceli št. 234 k.o..., in ne tudi ograje, ki stoji drugje.

Ker je prva sodba jasno utemeljila, zakaj morata toženca, ki sta neutemeljeno posegla v tujo lastninsko pravico, odstraniti betonski zid, ki sta ga zgradila na parceli, na kateri nimata lastninske pravice, je tudi sodišče druge stopnje utemeljeno zavrnilo pritožbo in potrdilo prvo sodbo. Morda je tožencema težko sprejeti pravnomočno sodno odločitev, toda zaradi tega izpodbijani sodbi, v katerih so utemeljena vsa odločilna dejstva, ki so vodila do uporabe ustreznih materialnopravnih predpisov, nista nezakoniti.

Glede zatrjevanja revidentov, češ da je sodišče samo zatrjevalo neko mejo, ki je bila postavljena v letu 1989 in pri kateri je odločilen mejnik, ki ga revizija opredeljuje z nedoločnimi kazalnimi zaimki, pa je treba ugotoviti, da verjetno misli na mejnik, ki leži severno od severovzhodnega vogala hiše tožnikov in da je geodet I. I., inženir v postopku N 13/93 v skici na ogledu dne 20.9.1994 označil s točko "A". V nepravdnem postopku je bil predlog tožencev za popravo meje pravnomočno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da mejnika v točkah A in B sodne skice stojita na istih mestih, kot sta bila postavljena ob sporazumni določitvi meje v mejnem ugotovitvenem postopku pred upravnim organom v letu 1989. To sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili s pregledom spisa Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Brežicah, opr. št. N 13/93 in v njem priloženih listinah, z ogledom kraja dne 22.10.1992, končno pa je sporazumno mejo v mejnem ugotovitvenem postopku leta 1989 potrdil tudi toženec, ko je bil zaslišan kot stranka. Če ne priznava, da je bil tedaj postavljen mejnik v točki A, ne pomeni, da je sodišče, "da bi se izognilo poglobljenemu vodenju postopka, pričelo zatrjevati o neki meji, ki naj bi bila postavljena v letu 1989," kot neprimerno in neutemeljeno trdi revizija.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče po določilu 393. člena ZPP zavrnilo revizijo. Sodišče je po določilu prvega in drugega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena zavrnilo tudi predlog za povrnitev revizijskih stroškov, ker revizija ni bila uspešna.