Jedro

Zaprtje transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, vendar se pri odločanju o taksni oprostitvi upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke ne more biti uspešen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožene stranke oprlo na ugotovitev, da tožena stranka po podatkih zadnje dostopne bilance za leto 2010 razpolaga s sredstvi v višini 445.061,00 EUR, od tega 387.603,00 EUR kratkoročnih sredstev in 123.758,00 EUR zalog. Od 27.8.2010 ima zaprt transakcijski račun, vendar bi del sredstev lahko unovčila ter zagotovila denarna sredstva za plačilo sodne takse v višini 3.225,00 EUR. Navedbe tožene stranke o težkem finančnem položaju pa je ocenilo kot prepavšalne, zaradi česar jih ni moglo preizkusiti.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora sodišče ob presoji predloga za taksno oprostitev upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje. Določba tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) omogoča taksno oprostitev pravnim osebam le, kadar te nimajo sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ob upoštevanju višine taksne obveznosti, ki znaša 3.225,00 EUR in obsegom premoženja/sredstev tožene stranke, pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka razpolaga z zadostnim obsegom premoženja/sredstev, s katerim lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti.

6. Kot je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, tožena stranka trditvenemu bremenu v zvezi z okoliščinami po 11. členu ZST-1 ni zadostila, saj zgolj sklicevanje na finančne težave in zaprtje transakcijskega računa v tej smeri ne zadošča. Zaprtje transakcijskega računa res izkazuje likvidnostne težave, vendar se pri odločanju o taksni oprostitvi upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke ne more biti uspešen.

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).