Jedro

Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno ali neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj. V kazenskem postopku je Okrajno sodišče v Novem mestu obtožbo zoper tožnika zavrnilo zaradi oškodovankinega umika predloga za kazenski pregon, pri čemer novega predloga za pregon ni več mogoče vložiti (tretji odstavek 57. člena Zakona o kazenskem postopku). Zato se tožnikov položaj ne bi mogel spremeniti (izboljšati), tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in mu dodelilo brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp 245/2022 z dne 29. 4. 2022, je Okrožno sodišče v Novem mestu (organ za BPP) zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu vodi pod I K 63937/2021. 2. V obrazložitvi je organ za BPP, sklicujoč se na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ugotavljal materialni položaj prosilca. Iz prošnje prosilca izhaja, da ima v tujini odprta dva transakcijska računa, in sicer da ima na enem pozitivno stanje v višini 22.500 EUR, na drugem pa v višini 24.770 EUR, kar skupaj znaša 47.270 EUR. Navedeno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po 8. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSocVarPre), ki znaša 843,78 EUR (2 x 421,89 EUR). Organ je zato tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil. 3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo in dopolnitvi tožbe, v katerih navaja, da trenutno prebiva v ZPKZ, od koder nima dostopa do sredstev na bančnih računih, kar se šteje enako kot da sredstev sploh nima. Dodaja, da namerava po koncu prestajanja zapora oziroma pripora vse stroške povrniti. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in odločbo spremeni tako, da prošnji za BPP v celoti ugodi ter kot izbranega odvetnika določi A. A. 4. Toženka je dne 31. 5. 2022 poslala odgovor na tožbo (naslovljeno kot prvo pripravljalno vlogo), v kateri navaja, da je v kazenski zadevi I K 63937/2021 dne 13. 5. 2022 potekal narok, na katerem je tožnik izrecno izjavil, da se bo zagovarjal sam, brez zagovornika. Na naroku je oškodovanka umaknila predlog za pregon, zato je sodišče razglasilo sodbo, s katero je obtožbo zoper tožnika zavrnilo. Toženka navaja, da tožnik nima nikakršnega pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno zavrnilno kazensko sodbo. Predlagala je, da sodišče pozove tožnika na umik tožbe oziroma, da tožbo zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka je dne 2. 6. 2022 poslala še pripravljalno vlogo (naslovljeno kot odgovor na tožbo tožene stranke), v kateri navaja, da tožnik bistveno presega finančni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči in, da tožba ni sklepčna. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma podredno, da tožbo zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Tožba ni dovoljena.

_Glede upravnih aktov v zadevah št. Bpp 286/2017, Bpp 289/2017, Bpp 287/2017 in Bpp 251/2022_

7. V zadevi je tožnik vložil tožbo zoper 7 upravnih aktov toženke (št. Bpp 245/2022, Bpp 244/2022, Bpp 286/2017, Bpp 289/2017, Bpp 243/2022, Bpp 287/2017 in Bpp 251/2022), zato mu je sodišče s sklepom, I U 594/2022-6 z dne 18. 5. 2022, naložilo, da mora v roku 8 dni vložiti samostojne tožbe, v primeru, da vztraja pri izpodbijanju vseh navedenih upravnih aktov. V sklepu ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vsebinsko obravnavalo tožbo le v delu, v katerem tožnik izpodbija odločbo toženke, št. Bpp 245/2022 z dne 29. 4. 2022, v preostalem delu pa bo tožbo primorano zavreči. Tožnik je vložil dve ločeni tožbi, in sicer zoper upravna akta, št. Bpp 243/2022 z dne 28. 4. 2022, in, št. Bpp 244/2022 z dne 28. 4. 2022, glede katerih je bil postopek razdružen. Zoper ostale upravne akte (št. Bpp 286/2017, Bpp 289/2017, Bpp 287/2017 in Bpp 251/2022) tožnik ločenih tožb ni vložil, pogoji za kumulacijo zahtevkov po 35. členu ZUS-1 pa niso izpolnjeni, ker tožnik vlaga tožbe zoper akte, ki ne temeljijo na isti dejanski in/ali pravni podlagi. Sodišče je tožbo zato zoper upravne akte v zadevah, št. Bpp 286/2017, Bpp 289/2017, Bpp 287/2017 in Bpp 251/2022 zavrglo (smiselno drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

_Glede upravnega akta, št. Bpp 245/2022 z dne 29. 4. 2022_

8. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.

9. Sodišče je z dopisom, I U 594/2022-15 z dne 1. 6. 2022, tožnika pozvalo, naj v roku 15 dni navede razloge, ki utemeljujejo pravni interes za izdajo sodbe, ki jo predlaga, saj je sodišče po prejemu odgovora na tožbo ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu v zadevi I K 63937/2021 izdalo zavrnilno sodbo, iz česar bi se dalo sklepati, da zastopanje po odvetniku v tem kazenskem postopku ni več potrebno.

10. Tožnik je dne 27. 6. 2022 sodišču poslal vlogo, v kateri je podal navedbe glede svojega premoženjskega stanja, ni pa se opredelil do svojega pravnega interesa.

11. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča po razglasitvi zavrnilne sodbe v kazenskem postopku ne izkazuje več pravnega interesa za vložitev te tožbe. V kazenskem postopku je Okrajno sodišče v Novem mestu obtožbo zoper tožnika zavrnilo zaradi oškodovankinega umika predloga za kazenski pregon, pri čemer novega predloga za pregon ni več mogoče vložiti (tretji odstavek 57. člena Zakona o kazenskem postopku). Zato se tožnikov položaj ne bi mogel spremeniti (izboljšati), tudi če bi sodišče tožbi ugodilo in mu dodelilo brezplačno pravno pomoč.

12. Ker je iz tožbenih navedb, kot prej obrazloženo, razvidno, da vsebinska obravnava tožbe ne bi (več) privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, je sodišče tožbo zoper odločbo, št. Bpp 245/2022 z dne 29. 4. 2022, zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 13. Sodišče še dodaja, da iz tožbe oziroma njene dopolnitve (po pozivu sodišča) ne izhaja, da bi tožnik vložil ugotovitveno tožbo, sodišče pa tožnika tudi ni bilo dolžno pozivati na spremembo tožbe (sklep VS RS I Up 159/2015 in, I Up 6/2022), zaradi česar presoje v tej smeri ni opravilo.

14. Ob ugotovitvi, da pravni interes tožnika ni podan, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo po vsebini. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

15. Sodišče je v tej sestavi odločilo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1. 16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.