Jedro

Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da iz relevantnega trditvenega (in dokaznega) gradiva ne izhaja utemeljenost prvotno postavljenega tožbenega zahtevka. V zvezi s postavljenimi trditvami je sodišče prve stopnje (6. in 7. stran sodbe) ugotovilo naslednja dejstva:- pravna prednika pravdnih strank sta sklenila prodajno pogodbo za sporno nepremičnino 26.11.1934; - pravni prednik tožencev je vknjižil svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi (glede kupljene nepremičnine) v letu 1936; - toženci (vključno z njihovim pravnim prednikom) imajo sporno nepremičnino v izključni posesti že od sklenitve prodajne pogodbe (več kot 70 let).

Ob takšni dejanski podlagi spora pa upravičenj prvotne lastnice nepremičnine (oziroma njenega pravnega naslednika) ni mogoče uspešno uveljavljati izven okvira izbrisne tožbe. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato materialnopravno pravilna.

Izrek

Obnovitveni postopek se prekine do odločitve o reviziji.

Revizija se v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek in na podrejeni zahtevek, zavrže. V preostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je najprej s tožbo zahteval, da so mu toženci dolžni izročiti parcelo št. 9/2 - gospodarsko poslopje s dvoriščem (45 m2) pripisano k vl. št. 267 k.o. ... G. ter mu izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovoljenje za odpis parcele od vl. št. 267 k.o. ... ter pripis k vl. št. 1 iste k.o., ker bo sicer takšno dovoljenje nadomestila sodba. Kasneje je tožbo spremenil tako, da je poleg prvotnega zahtevka uveljavljal še ugotovitveni zahtevek, da je kupna pogodba z dne 7.11.1934 sklenjena med J. P., roj. A. kot prodajalko in J. K. kot kupcem, nična. Poleg tega je vložil še "podrejeni" tožbeni zahtevek, da so toženci dolžni izročiti tožniku del parcele št. 9/2 - gospodarsko poslopje v izmeri cca 35 m2, na podlagi sodne izmere zapriseženega sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del tega zahtevka ter mu izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za odpis dela te parcele od vl. št. 256 k.o. ... ter pripis tega dela parcele k vl. št. 1 iste k.o., ker bo sicer takšno dovoljenje nadomestila sodba.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse toženikove zahtevke. Zavrnilna sodba ima podlago v ugotovitvah sodišča, da sporna prodajna pogodba iz leta 1934 ni nična in je gospodarsko poslopje na sporni parceli zgradil pravni prednik tožencev kot lastnik sporne nepremičnine.

3.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Stališče pritožbenega sodišča je, da tožnik za ugotovitveni zahtevek nima pravnega interesa, v preostalem delu pa gre za nesklepčna zahtevka.

4.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča "iz razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Revident poudarja, da je podlaga zahtevka za izročitev zemljiške parcele v določbah 103. in 104. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki urejata ničnost pogodbe in posledice ničnosti. Tožnik naj bi imel pravni interes za ugotovitveni zahtevek že zato, ker je uveljavljal ustrezen dajatveni zahtevek.

5.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencem, ti pa na revizijo niso odgovorili.

6.Tožnik je potem, ko je bila revizija že predložena Vrhovnemu sodišču, predlagal obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Obnovitveni razlog naj bi bil po njegovem podan zato, ker je v sodnem postopku za določitev meje pri Okrajnem sodišču v Radovljici sodni izvedenec geometer J. D. izrazil stališče, da je bilo gospodarsko poslopje na sporni parceli zgrajeno pred sporno prodajno pogodbo.

7.Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 404. člena v zvezi z zadnjim odstavkom 402. člena ZPP odločilo, da bo odločalo o reviziji (kar implicira prekinitev obnovitvenega postopka). Po oceni revizijskega sodišča namreč dokaz o času nastanka gospodarskega poslopja ni relevanten za odločitev o zahtevkih v pravdi.

8.Revizija v delu, ki se nanaša na ugotovitveni in podrejeni zahtevek ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

9.Tožnik je v tožbi navedel vrednost spora 100.000 SIT, Okrajno sodišče v Radovljici pa je 10.7.2001 v okviru ocenitvene dolžnosti (3. odstavek 44. člena ZPP) določilo vrednost spornega predmeta v znesku 2.250.000 SIT in se izreklo za krajevno nepristojno ter odstopilo zadevo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju. Tožnik je pričel uveljavljati ugotovitveni zahtevek glede ničnosti prodajne pogodbe šele z vlogo 5.1.2004, kasneje (24.2.2004) pa je uveljavljal še podredni tožbeni zahtevek. Ugotovitveni zahtevek ima drugačno podlago od prvotno vloženega zahtevka, enako pa velja tudi za podrejeni zahtevek. Dovoljenost revizije je zato odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka(1), za oba naknadno postavljena zahtevka pa tožnik ni določil vrednosti spornega predmeta(2). V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega določen vrednostni prag(3), v primeru da vrednost spornega predmeta za posamezni zahtevek ni določena, revizija v zvezi s takšnimi zahtevki ni dovoljena(4).

10.Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da iz relevantnega trditvenega (in dokaznega) gradiva ne izhaja utemeljenost prvotno postavljenega tožbenega zahtevka. V zvezi s postavljenimi trditvami je sodišče prve stopnje (6. in 7. stran sodbe)(5) ugotovilo naslednja dejstva: – pravna prednika pravdnih strank sta sklenila prodajno pogodbo za sporno nepremičnino 26.11.1934; – pravni prednik tožencev je vknjižil svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi (glede kupljene nepremičnine) v letu 1936; – toženci (vključno z njihovim pravnim prednikom) imajo sporno nepremičnino v izključni posesti že od sklenitve prodajne pogodbe (več kot 70 let).

Ob takšni dejanski podlagi spora pa upravičenj prvotne lastnice nepremičnine (oziroma njenega pravnega naslednika) ni mogoče uspešno uveljavljati izven okvira izbrisne tožbe(6). Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato materialnopravno pravilna.

11.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP, zavrženje revizije pa ima podlago v določbi 377. člena ZPP. Odločitev implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov(7).

Op. št. (1): Primerjaj določbe drugega odstavka 41. člena in prvi odstavek 39. člena ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo drugega odstavka 44. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbo drugega odstavka 367. člena ZPP.Op. št. (4): Pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 1/92, str. 12. Op. št. (5): Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano na podlagi določb tretjega odstavka 370. člena ZPP. Op. št. (6): Glede na čas sporne vknjižbe lastninske pravice so relevantna pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930. Op. št. (7): Primerjaj določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.