Jedro

Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 151526/2009 z dne 20.10.2009 v 1. in 3. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (1) in tožeči stranki naložilo povrnitev 3.431,76 EUR stroškov postopka (2).

2. Proti navedeni sodbi je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je Pogodbo o nacionalnem partnerstvu v projektu Š. v sezonah 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 z dne 16.7.2007 (v nadaljevanju Pogodba), sklenjene med tožečo stranko kot podjemnikom in toženo stranko kot naročnikom, pravno opredelilo z vidika določb Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01, OZ) o podjemni pogodbi. Prenehanje pogodbe je presojalo z vidika določbe 648. člena OZ, po katerem lahko vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini (1). Tožena stranka je oporekala višini zahtevka v pripravljalni vlogi z dne 18.10.2010 z navedbami, da bi morala tožeča stranka upoštevati tudi prihranke pri stroških in možnost za zaslužek drugje v skladu z 648. členom OZ, saj si je pridobila novega pogodbenega partnerja s področja telekomunikacij (kar Pogodba celo izrecno prepoveduje – 5. člen), zato se je na tožečo stranko prevalilo dokazno breme glede prihrankov ali možnosti zaslužka drugje. Tožeča stranka se v pritožbi ponovno sklicuje na svojo pripravljalno vlogo z dne 10.11.2010, kjer je zavzela zmotno stališče, da odtegljajev ni dolžna dokazovati ona, temveč tožena stranka, poleg tega pa spregleda tudi, da sodišče prve stopnje te vloge zaradi prekluzije ni upoštevalo. Tudi v kolikor bi bilo takšno postopanje sodišča prve stopnje nepravilno (smiselno bi bil to očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, ZPP), bi morala tožeča stranka v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP takšno kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kar bi v konkretnem primeru pomenilo na naroku dne 16.11.2010, ko je sodišče seznanilo pooblaščenca tožeče stranke, da omenjene vloge ne bo upoštevalo, česar pa ni storila (niti očitka ne izpostavlja v pritožbi).

6. Prav tako ni ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kot to v pritožbi zmotno poudarja tožeča stranka, zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s katerimi je utemeljevala svoj odstop od pogodbe zaradi kršitev na strani tožeče stranke v smislu 103. člena OZ. Sodišče se je dolžno opredeliti do navedb pravdnih strank z vidika materialnopravne podlage, preko katere presoja spor. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje spor presojalo v skladu z 648. členom OZ (prenehanje pogodbe po volji naročnika), kjer kršitev ene ali druge pogodbene stranke ni pravno relevantno dejstvo (2). Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko pri presoji spora v skladu s 648. členom OZ ni obravnavalo vprašanja krivde na strani ene ali druge pogodbene stranke.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor tožene stranke na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k rešitvi zadeve in zato ni bil potreben strošek, je vsaka stranka dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) III Ips 2/2009, III Ips 157/2007, III Ips 151/2006 in II Ips 650/1994. (2) Prim. N. Plavšak v M. Juhart (ur.) et al., Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 895-896.