Jedro

Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, so upravni akti, saj v teh postopkih ne gre za odločanje sodne veje oblasti v izvrševanju funkcije sojenja. Posledično torej pri rokih za izpolnitev obveznosti, naloženih z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne gre za procesne roke v okviru sodnega postopka. Določba 83. člena ZS, ki določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, pa velja le za zadeve, ki jih sodišča rešujejo v okviru izvrševanja svoje sodne funkcije. Ker je v konkretnem primeru šlo za izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, ne pride v poštev določba 83. člena ZS glede zastoja procesnih rokov v času sodnih počitnic.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da je prenehala upravičenost tožnika do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo Bpp 35/2014 z dne 6. 5. 2014, ter da se že postavljeni odvetnik A.A. razreši. Pri tem se sklicuje na določbo 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da lahko pristojni organ za BPP veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj, pri čemer upravičencu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči, če ne izpolni pogoja ali opravi dejanja v roku. Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za sestavo vseh potrebnih vlog in zastopanja odvetnika v postopku zaradi plačila odškodnine. Pri tem je bil določen pogoj, da mora tožbo vložiti v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe ter o tem v nadaljnjem roku 8 dni obvestiti strokovno službo za BPP. Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je postala pravnomočna 24. 6. 2014, tako je rok za vložitev tožbe potekel 24. 7. 2014, osem dnevni rok za obvestilo o vloženi tožbi pa dne 1. 8. 2014. Ker tožnik strokovne službe do navedenega roka ni obvestil, da je vložil tožbo, s tem ni izpolnil pogoja, določenega v odločbi z dne 6. 5. 2014, zato je organ za BPP štel, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v skladu z 28. členom ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožbo glede odškodnine vložil pri Okrajnem sodišču v Mariboru 22. 7. 2014 , osem dnevni rok za obvestitev sodišča pa je potekel 22. 8. 2014 in ne 1. 8. 2014, kot zatrjuje tožena stranka. Sodišče je namreč pri štetju roka za obvestitev spregledalo, da so bile v tem času sodne počitnice, ko je tek rokov zadržan. Rok je zato začel teči po 15. 8. in je potekel 22. 8. 2014. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ga oprosti plačila sodne takse. Prav tako je priglasil stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V skladu z določbo tretjega odstavka 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj. Če prosilec ne izpolni roka ali pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oz. se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek 28. člena ZBPP). Zakon torej daje možnost, da se dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko veže na izpolnitev določenih pogojev, ter hkrati tudi sankcionira neizpolnitev obveznosti s prenehanjem pravice do brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč pod pogojem, da mora vložiti odškodninsko tožbo v roku enega meseca od pravnomočnosti odločbe ter da jo mora o tem obvestiti v naknadnem roku 8 dni. V zadevi pa je sporno, kdaj je potekel rok za izpolnitev navedenih pogojev. Tožnik namreč meni, da je treba pri računanju roka za obvestilo upoštevati sodne počitnice.

V skladu z določbo 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) sodišča opravljajo naroke in odločajo v času od 15. julija do 15. avgusta (sodne počitnice) samo v nujnih zadevah. Pri tem v drugem odstavku našteva, katere zadeve se štejejo kot nujne. V vseh ostalih zadevah (torej ki niso nujne) v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.

V skladu z 2. členom ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oz. predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (pristojni organ za BPP). Pri odločanju o BPP pristojni organ za BPP ravna po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ni z ZBPP določeno drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). To pomeni, da gre v zadevah brezplačne pravne pomoči za upravno zadevo v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Akti, izdani v postopku odločanja o dodelitvi BPP, so torej upravni akti, saj v teh postopkih ne gre za odločanje sodne veje oblasti v izvrševanju funkcije sojenja. Posledično torej pri rokih za izpolnitev obveznosti, naloženih z odločbo o BPP, ne gre za procesne roke v okviru sodnega postopka. Določba 83. člena ZS, na katero se sklicuje tožnik v tožbi in ki določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, pa velja le za zadeve, ki jih sodišča rešujejo v okviru izvrševanja svoje sodne funkcije. Ker je v konkretnem primeru šlo za izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, ne pride v poštev določba 83. člena ZS glede zastoja procesnih rokov v času sodnih počitnic. Sodišče se zato strinja z odločitvijo tožene stranke, da je rok za obvestitev organa za BPP o vloženi tožbi potekel dne 1. 8. 2014. Ker pa tožnik do navedenega roka strokovne službe za BPP ni obvestil, da je vložil tožbo, je ta tudi po mnenju sodišča utemeljeno štela, da postavljenega pogoja ni izpolnil. Sicer pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, da je obvestilo vložil do 22. 8. 2014, ko bi naj po njegovem mnenju potekel navedeni rok.

Po vsem navedenem je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka. O predlogu za taksno oprostitev pa sodišče ni odločalo, ker se v postopkih za BPP sodne takse ne plačajo (četrti odstavek 10. člena ZST-1).