Jedro

Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine v skupni vrednosti 127.414,98 EUR razdelilo tako, da predlagatelj postane izključni lastnik in posestnik do celote nepremičnin parc. št. 261/0, 262/0, 258/0, 259/1, 259/2, 260/0 in *51/5 k. o. X in parc. št. 530/0 k. o. Y. Nasprotni udeleženec postane izključni lastnik in posestnik do celote nepremičnin parc. št. 334/1, 335/0, 229/0, 219/0 in 227/0 k. o. X ter parc. št. 964/23 k. o. Z. Sodišče je še odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, skupne stroške v višini 2.891,19 EUR pa trpita udeleženca v sorazmerju z velikostjo svojih deležev in nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora predlagatelju v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa povrniti skupne stroške postopka v višini 289,00 EUR.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec (po začasnem zastopniku), ki sicer ne dvomi, da je delitev v naravi možna, sprašuje pa se, ali je s tem zadoščeno interesom nasprotnega udeleženca, ki ne živi v S. in dejansko ni jasno, ali sploh ima interes nepremičnine obdržati v lasti. Sprašuje se, ali je takšna delitev smotrna in ali ne bi bilo morda bolje razmisliti o tem, da predlagatelj prevzame vse nepremičnine, nasprotnemu udeležencu pa plača odmeno za njegov solastniški delež. O tem napadeni sklep nima razlogov in ne pove, zakaj civilna delitev ne bi bila smotrna. Predlagatelj z razdružitvijo zasleduje svoje ekonomske interese in si zase zadržuje boljše in vrednejše nepremičnine, nezanimive pa prepušča nasprotnemu udeležencu, kar ni v duhu poštene in pravične razdružitve. Delitev je diktiral predlagatelj kot večinski lastnik in tudi tržil solastniške deleže nasprotnega udeleženca oziroma nepremičnine oddajal v najem. Predlagatelj je sam povedal, da nepremičnin, ki jih je prejel z izpodbijanim sklepom, ne potrebuje, saj živi na svoji lastni kmetiji, njegov namen pa je prejete nepremičnine oddajati v najem, kar ni pošteno do nasprotnega udeleženca. Nepremičnine parc. št. 334, 219, 227 in 229 k. o. X je izvedenec ocenil z – 10%, ker so v bližini reke S. in podvržene poplavam, torej ekonomsko in tržno nezanimive. Zaradi vsega navedenega nasprotni udeleženec šteje, da delitev ni v skladu s SPZ, da je enostranska in brez tehtnih razlogov za določeno razdružitev.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj opozarja, da začasni zastopnik nasprotnega udeleženca v tej zadevi ni podal odgovora na predlog in tudi na narokih ni oblikoval svojega stališča. Začasni zastopnik ne po izdelavi izvedenskih mnenj, ne po zaslišanju predlagatelja, ni imel nobenih navedb ali niti predlogov in se sploh ni izrekel o predlogu za delitev, sedaj pa zahteva izplačilo, kar je nekorektno in tudi prepozno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravna pravila delitve solastnine ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki v prvem odstavku 70. člena primarno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi nespornih ugotovitev ustreznih izvedencev zaključilo, da so solastne nepremičnine deljive v naravi, s čemer se je nenazadnje strinjal tudi začasni zastopnik nasprotnega udeleženca (zapisnik naroka z dne 13.1. 2015 na list. št. 43), ki tudi v pritožbi ne dvomi, da je delitev v naravi možna. Ob taki (neizpodbijani) ugotovitvi sodišča prve stopnje upoštevaje primarnost fizične delitve (četrti odstavek 70. člena SPZ) so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sklep ne vsebuje razlogov, zakaj civilna delitev ne bi bila smotrna.

7. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da predlagatelj zasleduje le svoje ekonomske interese, zahteva le boljše in vrednejše nepremičnine, ki jih sploh ne potrebuje, saj jih bo oddajal v najem, in da je delitev enostranska in brez tehtnih razlogov. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo upravičen interes predlagatelj in ustrezno upoštevalo tudi kriterij t.i. večinskega solastnika in teh razlogov pritožnik s pavšalno navrženimi očitki ne more omajati. Poleg tega je treba poudariti, da je bil nasprotni udeleženec med postopkom povsem pasiven. Ni odgovoril na nobenega od predlogov predlagatelja in tudi na mnenja izvedencev (kmetijske, gozdarske in gradbene stroke) ni imel nobenih pripomb. Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2012 s 24. 5. 2012), zato je navedba v pritožbi, da so nasprotnemu udeležencu dodeljene parcele tržno nezanimive, na poplavnem območju oziroma v pušči, nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).