Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 259/95

ECLI:SI:VDSS:1996:PSP.259.95 Oddelek za socialne spore

vojaška pokojnina akontacija pokojnine mednarodni sporazum
Višje delovno in socialno sodišče
27. junij 1996
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo akontacije vojaške starostne pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92), ko je ugotovilo, da je že uveljavil pokojnino v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (1992) pa izbirna pravica ni možna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan izplačevati akontacijo vojaške starostne pokojnine, potem ko je ugotovilo, da od 1.1.1992 dalje uresničuje svojo pravico do vojaške starostne pokojnine v R Hrvaški, po sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah pa izbirna pravica med pokojninama ni možna.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da meddržavni sporazum o vojaških pokojninah ni legitimen, ker sta ga sklenila in podpisala predstojnika Zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje R Slovenije in R Hrvaške, ne pa vladi oz. parlamenta. Je tudi neprecizen in omogoča tolmačenje po volji podpisnic. Sprejet je v imenu tretjih oseb - upravičencev brez njihovega soglasja in v njihovo škodo. Meni, da je upravičen do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, čeprav nima stalnega prebivališča v R Sloveniji, je pa njen državljan in je pravico do vojaške pokojnine pridobil že pred 18.7.1991. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča R Slovenije (Ur. list RS, št. 55/92), katere temeljni cilj je odprava diskriminacije posameznih upravičencev, državljanov R Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v tej republiki. Zato je po mnenju pritožnika odločitev prvostopnega sodišča nepravilna in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se njegovemu zahtevku ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni kršilo določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša in jih v izogib ponavljanju znova ne navaja. Glede na pritožbene navedbe pa poudarja le še naslednje.

Pravni temelj za odločitev v konkretnem sporu je podan, kot tožnik pravilno poudarja, v Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. list RS, št. 4/92) in v sporazumu med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah (Ur. list RS, št. 48/92 - Mednarodne pogodbe št. 13, z dne 3.10.1992). Z odločbo Ustavnega sodišča R Slovenije št. U-I-70/92 z dne 5.11.1992 (Ur. list RS, št. 55/92), na katero tožnik prav tako opozarja, je bil res za slovenske državljane iz odloka odpravljen pogoj stalnega prebivališča. Toda upoštevati je treba namen odloka, ki je v tem, da R Slovenija pod pogoji, določenimi v odloku, prevzame izplačevanje vojaških pokojnin in drugih dajatev, pridobljenih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev le za tiste upravičence, ki se jim te dajatve s strani nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev ali pa s strani druge države ne izplačujejo.

Ni utemeljena pritožbena navedba, da je meddržavni sporazum nelegitimen. Res sta ga podpisala predstojnika omenjenih zavodov, toda za podpis sta imela pooblastilo, sporazum pa sta ratificirali vladi obeh držav podpisnic. Ustavno sodišče R Slovenije je z odločbo št. U-I-147/94 z dne 9.11. in 30.11.1995 (Ur. list RS, št. 3/96) odločilo, da Uredba o ratifikaciji sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah ni v neskladju z Ustavo ter posredno presodilo tudi ustavnost samega sporazuma. Ocenilo je, da je, ne glede na stališče, izraženo v obrazložitvi njegove odločbe št. U-I-70/92, načelu enakosti pred zakonom zadoščeno, če je slovenskim državljanom - upravičencem do vojaške pokojnine zagotovljena pravica v skladu s predpisi države, v kateri stalno prebivajo. Po mnenju Ustavnega sodišča njegove omenjene odločbe, na katero pritožba opozarja, namreč ni mogoče interpretirati tako, da bi na njeni podlagi določen krog oseb pridobil pravico do dvakratnega uveljavljanja iste pravice oz. možnost opcije (izbirno pravico).

Pritožbeno stališče, da je meddržavni sporazum neprecizen in da omogoča interpretacijo po volji podpisnic, ni utemeljeno. Državi sta v 2. členu sporazuma jasno določili, na katere pravne predpise se sporazum nanaša. Med drugim se nanaša tudi na slovenske pravne predpise o izplačevanju vojaških pokojnin po pravnih predpisih nekdanje SFRJ in na hrvaške pravne predpise o prevzemu bivših zveznih zakonov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiško zakonodajo. Sporazum sta državi sklenili prav v želji, da bi za svoje državljane zagotovili uporabo predpisov o izplačevanju vojaških pokojnin, ki veljajo v obeh državah podpisnicah. To izhaja iz vsebine celotnega sporazuma, predvsem pa iz njegove preambule ter iz določb 4. člena in 1. odstavka 5. člena sporazuma. Za pravilno interpretacijo sporazuma je potrebno obravnavati 4. člen v povezavi s 1. odstavkom 5. člena. Iz določbe 4. člena smiselno izhaja, da upravičenec uveljavlja akontacijo pokojnine v državi, v kateri ima stalno prebivališče. Ker je tožnik pravico, ki izhaja iz zavarovanja po vojaških predpisih, že uveljavil v R Hrvaški, kjer je imel in še vedno ima stalno prebivališče, ni upravičen do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine po slovenskem odloku, pa čeprav je njen državljan in tudi izpolnjuje vse ostale predpisane pogoje po odloku. Pri svoji odločitvi je moralo sodišče prve stopnje poleg omenjenega odloka upoštevati tudi meddržavni sporazum, ki je z ratifikacijo postal del internega prava in se v skladu z določbo 8. člena Ustave R Slovenije uporablja neposredno in je tudi močnejše pravne veljave kot podzakonski predpis, kot to določa 2. odstavek 153. člena Ustave.

Glede na obrazloženo je pritožba ostala brezuspešna.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia