Jedro

V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi ZINDNO, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 15. 1. 2021 in Centra za socialno delo A. številka: ... z dne 23. 11. 2020 ter izplačilo neizplačanega dodatka za nego otroka B. B., ker je presodilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.

2. Sodbo izpodbija tožnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V laični pritožbi navaja, da se je za Občino C. za sina B. B. roj. 7. 2. 1997 trgal dodatek za pomoč in postrežbo. S strani dveh pravnic, ki se ukvarjata s problematiko, je poučen, da občina tega ne bi smela storiti, ker je oškodovanec še na izobraževanju. Pravica mu poteče po 26. letu starosti ne glede na to, kakšen status bo imel. Prilaga izplačilne liste, potrdili o šolanju in državljanstvu, mesečne specifikacije izplačanih odtegljajev zaradi poprave oz. dopolnitve tožbe. Gre za velik nesporazum, saj se je pritožil zaradi trganja dodatka za pomoč in postrežbo in ne dodatka za nego otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožnikove navedbe potrebno poudariti le naslednje.

5. V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe z dne 15. 1. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 23. 11. 2020, s katero je zavrnjena zahteva (B/8) _na izplačilo dodatka za nego otroka na podlagi Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka2 (ZINDNO)_, ker je bila denarna dajatev vlagatelju redno izplačevana od 1. 3. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da ne gre za dejanski stan iz ZINDNO, ki je poleg ostalega zagotovil izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka upravičencem, če so kadarkoli od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2016 v skladu z zakonom, ki je urejal starševsko varstvo in družinske prejemke, izpolnjevali pogoje za pridobitev dodatka za nego otroka.

6. Tudi prvostopenjsko sodišče ob presoji upravnih odločb v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) na podlagi razpoložljivih listin iz sodnega in upravnega spisa prepričljivo zaključuje, da v obravnavani zadevi ni izkazan zakonski dejanski stan iz 3. člena ZINDNO. Izpisi ISCSD potrjujejo, da je bil za otroka B. B. v celotnem obdobju od 2003 dalje izplačevan dodatek za nego otroka, ki ga je od leta 2003 do 2011 prejemala mati, od leta 2011 dalje pa tožnik. Ker v predsodnem upravnem in sodnem postopku ni dokazano, da dodatek za nego otroka ne bi bil izplačevan, je sodišče tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih odločb podlagi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 zavrnilo in posledično tudi vtoževano izplačilo dodatka za nego otroka.

7. Predmetni sodno socialni spor je okvirjen z izplačili dodatka za nego otroka iz predsodnega upravnega odločanja. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevano neizplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo zaradi nakazovanja denarne dajatve na račun Občine C., ki je zagotavljala kritje stroškov iz naslova družinskega pomočnika, ne more biti upoštevno. Tudi sicer dodatek za pomoč in postrežbo ni bil predmet predsodnega upravnega postopka. Sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve sodbe na podlagi pojasnila Občine C. z dne 14. 10. 2021 ter predloženih odločb CSD-ja C. pravilno pojasnjuje, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije dodatek za pomoč in postrežbo izplačeval neposredno na račun občine zaradi financiranja pravice do družinskega pomočnika na podlagi izjave invalidne osebe v skladu z 18.a členom Zakona o socialnem varstvu. Pritožba v tej smeri ne more biti uspešna, saj za vsebinsko sojenje o izplačilu dodatka za pomoč in postrežbo sploh ni procesne predpostavke.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 72/2019. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.