Jedro

Skupen primerjanemu blagu je lahko le potrošnik, ki pa glede na popolnoma različno blago tudi ne bo sklepal, da blago prihaja iz istega vira zgolj zato, ker nosi podobno znamko. Za sklepanje o verjetnosti obstoja zmede si mora biti blago namreč dejansko podobno, kar pa si v obravnavanem primeru nedvomno ni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil varstvo mednarodne znamke št. 968558 z dne 31. 1. 2008 v Republiki Sloveniji za blago iz razredov: 2, 6, 7, 9, 11 (1. točka izreka), priznal varstvo v Republiki Sloveniji za preostalo blago iz razreda 25 (2. točka izreka) ter ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino na podlagi Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk 31. 3. 2008 registriral izpodbijano znamko, ki je registrirana za blago/storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, razvrščeno v razrede 2, 6, 7, 9, 11, 25. V roku 3 mesecev od dneva objave je tožnik vložil ugovor, v katerem je navedel, da je imetnik treh prejšnjih znamk – slovensko registracijo št. 9870484 ter CTM registracij št. 3404696, 91025. Menil je, da je znak izpodbijane znamke podoben znaku njegovih znamk, enako ali podobno pa je tudi blago. Predlagal je zavrnitev registracije. Na ugovor prijavitelj znamke – v tem upravnem sporu stranka z interesom – A. – ni odgovoril. Organ je ugotovil, da je ugovor delno utemeljen. Imetnik izpodbijane znamke želi v RS registrirati znamko za znak ''Kraftman'' za blago iz razredov: 2 (barve, firneži, laki, sredstva za zaščito proti rji in sredstva za konzerviranje lesa, barvilna sredstva, jedkala, naravne smole v naravnem stanju, kovine v obliki folij in prahu za pleskarje, dekoraterje, tiskarje in umetnike), 6 (navadne kovine in njihove zlitine, kovinski gradbeni materiali, prenosne kovinske zgradbe, kovinski materiali za železniške tračnice, električni kovinski kabli in žice, ključavničarski izdelki in drobni kovinski predmeti, kovinske cevi, trezorji, kovinski proizvodi, ki jih je obsegajo drugi razredi, rude), 7 (stroji in orodni stroji, poljedelski stroji (razen tistih za ročno upravljanje), valilniki), 9 (znanstveni, pomorski, geodetski, fotografski, kinematografski, idr. aparati in instrumenti, gasilni aparati), 11 (naprave za osvetljevanje, ogrevanje, proizvodnjo pare, kuhanje, hlajenje, sušenje, prezračevanje, vodovodno in sanitarne inštalacije), 25 (oblačila, obutev, pokrivala). Vložnik ugovora ugovarja s svojimi tremi znamkami: št. 9870484 ''CRAFTSMAN'' za blago iz razredov 7, 8, 9, 12 NK, št. 3404696 ''CRAFTSMAN'' za blago iz razredov 6, 9, 11, 12, 18, 20 NK in št. 91025 ''CRAFTSMAN'' za blago iz razredov 7, 8, 9 NK. Glede na točko b. 1. odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu ZIL-1) se podobnost znamk ugotavlja na osnovi enakosti ali podobnosti blaga ali storitev in enakosti ali podobnosti znakov znamk, pri čemer sta si znamki podobni, če sta izpolnjena oba pogoja. Uvodoma je navedel, da se pri ugotavljanju podobnosti znakov uporablja načelo celovite presoje, vendar z upoštevanjem njihovih najbolj dominantnih delov, če jih je mogoče določiti. Znak izpodbijane znamke je registriran v sliki, ki jo sestavlja besedilo ''Kraftman'' ter krog pod začetnico, znaki znamk vložnika ugovora pa so registrirani v besedi z običajnimi črkami in poleg besede ''CRAFTSMAN'' nimajo drugih elementov. V zvezi s pomenskim vidikom je organ navedel, da so znaki znamk vložnika ugovora sestavljeni iz besede ''CRAFTSMAN'', ki prevedeno v slovenščino pomeni rokodelec, mojster, znak izpodbijane znamke pa je sestavljen iz besede ''KRAFTMAN'', ki spominja na nemško besedo ''Kraftsman'', ki pomeni obrtnik. Znaki so si tako pomensko podobni, saj se vežejo na obrtnika, mojstra, rokodelca, torej na osebo, ki opravlja neka obrtna dela. V zvezi z vizualno analizo je organ ugotovil, da je grafični element izpodbijane znamke (krog) opazen, vendar ne predstavlja dominantnega dela znaka. Pri znakih, ki vsebujejo tekstovni del, potrošnik svojo pozornost praviloma usmeri k tekstu, grafične elemente pa pogosto dojema kot dodatek k tekstu. Ker v danem primeru krog ne izraža kakšnega drugega, posebnega pomena, ki bi v primerjavi z besednim delom bolj pritegnil povprečnega potrošnika, kroga ne šteje za dominantnejši del znaka, ampak predvsem kot dopolnilni okrasek. Besedilo znaka je tudi napisano v grafizmu, vendar zgolj grafizem praviloma ne predstavlja tako močnega distinktivnega elementa, po katerem se znaki ločujejo. Dominantni del znaka izpodbijane znamke tako predstavlja beseda ''Kraftman'', grafizem in krog jo le dopolnjujeta. Po primerjavi besed ''Kraftman'' in ''Craftsman'' je organ ugotovil, da sta besedi podobno dolgi (8/9 črk), zato ju zaradi dolžine ne bo mogoče razlikovati, nadalje, da sta besedi sestavljeni iz šestih enakih črk, ki imajo enak položaj v besedi. Črki C in K, ki sta začetnici, vizualno nista podobni, vendar pa je treba upoštevati, da se črka K v različnih jezikih velikokrat napiše kot C. Besedi znakov znamk vložnika ugovora pa je v sredini dodana črka S. Besedi sta si tako glede na večino črk enaki, sicer sestavljeni iz različnih začetnic in različne vmesne črke S, kar pa ne pripomore k vizualnemu razlikovanju besed. Besedi v celoti gledano delujeta vizualno zelo zavajujoče in ju bo potrošnik lahko povezoval in ju vizualno ne bo mogel ločevati. Pri fonetični primerjavi je organ navedel, da se znak izpodbijane znamke izgovori kot ''kraftman'', znak znamk vložnika ugovora pa kot ''kraftsman'' oziroma ''kraftsmen'' (angleško). Znaki so si glede na večino črk fonetično enaki in zato kljub razliki v srednji črki ''s'' delujejo fonetično zelo podobno. Organ je tako ugotovil, da je znak izpodbijane znamke vizualno, pomensko in fonetično podoben znakom znamk vložnika ugovora. V nadaljevanju je nato organ ugotavljal enakost ali podobnost blaga, kar se ugotavlja na podlagi različnih kriterijev (npr.: kraj proizvodnje in prodaje, sestavine, namen proizvodov, povezanost proizvodov, potrošniki, tržni kanali, idr). Izpodbijana znamka in znamke vložnika ugovora ščitijo nekatero enako blago in sicer trezorje, kovinske cevi (razred 6), stroje in orodne stroje, poljedelske stroje (razen tistih za ročno upravljanje), valilnike (razred 7), znanstvene, pomorske geodetske, fotografske, kinematografske, optične, signalizacijske, kontrolne (nadzorne), reševalne ter učne aparate in instrumente, aparate za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka in slike, magnetne nosilce zapisov, zvočne plošče, prodajne avtomate in mehanizme za aparate na kovance, registrske blagajne, računske stroje, opremo za obdelavo informacij in računalnike, gasilne aparate (razred 9). Nadalje je nekatero blago izpodbijane znamke podobno blagu znamk vložnika ugovora in sicer so kovinski gradbeni materialni, prenosne kovinske zgradbe, kovinski material za železniške tračnice, neelektrični kovinski kabli in žice, ključavničarski izdelki in drobni kovinski predmeti, kovinski proizvodi, ki jih ne obsegajo drugi razredi, podobni kovinskim zabojem, kovinskim nosilcem, kompletom zapahov. Primerjano blago ima lahko enak kraj proizvodnje, lahko podoben namen, surovine, kraj prodaje in potrošnika. Nadalje je nekatero blago iz razreda 11 podobno blagu izpodbijane znamke in sicer so baterijske svetilke, luči za osvetljevanje delovišč, lanterne, razpršilniki za travnik, enote za škropljenje travnikov, noži, vilice, žlice podobne napravam za osvetljevanje, kuhanju, vodovodnim inštalacijam, ki ga ščiti izpodbijana znamka. Primerjano blago ima lahko skupno gospodarsko panogo (industrija svetil, kuhinjskih pripomočkov), namen (osvetljevanje, škropljenje, kuhanje), kraj prodaje, sestavine in potrošnika. Izpodbijana znamka v razredih 2 (barve, firneži, laki, sredstva za zaščito proti rji in sredstva za konzerviranje lesa, itd.), 6 (navadne kovine in njihove zlitine, rude) in 11 (naprave za ogrevanje, itd.) ščiti še blago, ki je z blagom znaka vložnika ugovora lahko povezano. Načeloma se navedeno blago izpodbijane znamke razlikuje od blaga znamk vložnika ugovora, vendar pa so si v danem primeru znamke zelo podobne ter ob upoštevanju, da je celotno primerjano blago povezano s kovinsko industrijo oziroma belo tehniko oziroma izdelki za dom, lahko pride do povezovanja blaga. Povprečni potrošnik bo zaradi velike podobnosti primerjanih znamk blago lahko med seboj povezoval in ga ne bo mogel v povezavi z znamkami ločevati, lahko bo menil, da gre za istega proizvajalca blaga. Izpodbijana znamka pa ščiti še blago iz razreda 25 NK. Organ se sicer strinja z vložnikom ugovora, da so oblačila namenjena tudi obrtnikom oziroma da se v tem razredu nahajajo tudi delovna in zaščitna oblačila, vendar gre tu za preširoko povezovanje. Oblačila so predmet, ki ga vsi potrebujemo in uporabljamo, vendar pa le zaradi splošne uporabe oblačila niso podobna vsem drugim možnim proizvodom in blagu. Med blagom iz razreda 25 NK in blagom znamk vložnika ugovora ne bo prišlo do povezovanja, saj gre za čisto različno blago. Blago si je različno glede na gospodarsko panogo, sestavine, kraj prodaje. Skupno primerjanemu blagu je lahko le potrošnik, vendar je malo verjetno, da bo ta ob potrebi po nakupu kombajna le-tega iskal v butiku z oblačili. Ob ugotovitvi, da obstaja pri znamkah tako podobnost znakov kot enakost ter podobnost blaga (iz razredov 2, 6, 7, 9, 11 NK), to pa lahko povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku oziroma zmedo v javnosti, ki vključuje tudi verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko, je organ odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ker pa blago iz razreda 25 NK ni podobno blagu znamk vložnika ugovora, pa je organ odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa. Ugotovil pa je še, da ni pogojev za zavrnitev registracije po c) točki 1. odstavka 44. člena ZIL-1, saj vložnik ugovora ni predložil dokazov, da bi uporaba izpodbijane znamke brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prej registriranih znamk ali, da bi njena uporaba nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka in nadalje še navedel, da sicer nima zaščitenega blaga v razredu 25, vendar pa ne more biti dvoma, da so z registriranim blagom tožnika povezani tudi proizvodi iz razreda 25 NK in sicer čepice, kape (pokrivala), delovne halje in delovne obleke, kombinezoni, podloženi suknjiči in podobno. Vsa našteta oblačila in obutev so izključno povezana z izvajanjem dejavnosti obrtništva in se prodajajo na istih prodajnih mestih kot blago tožnika. Po mnenju tožnika so izpolnjeni relativni razlogi za zavrnitev znamke v celoti iz razloga po b) točki 1. odstavka 44. člena ZIL-1, kot tudi po c) točki 1. odstavka 44. člena ZIL-1. Povprečni potrošnik tega blaga bo s pojavom nove znamke, ki je zamenljivo podobna znamkam vložnika ugovora, zaveden, na trgu bo nastala zmeda. Ko se bodo na tržišču poleg blaga označenega z že poznano znamko Craftsman, pojavili še izdelki, označeni z znakom Kraftman, bo povprečni potrošnik znamko in znak takoj povezal in prepričan bo, da gre za blago že poznane znamke. Glede na navedeno je predlagal, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo v 2. točki izreka, podrejeno in za vsak primer, da odpravi odločbo in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka do plačila.

Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da v celoti izpodbija tožnikove navedbe, povzela potek dosedanjega postopka, opozorila pa je tudi na načelo specialnosti, ki je zelo pomembno v pravu znamk (prim. dr. Martina Repas v knjigi Pravo blagovnih in storitvenih znamk). To načelo določa, da je znamka zavarovana pred uporabo enake ali podobne znamke za enako ali podobno blago tretje osebe, ne pa za različno blago (razen v primeru znamke ugleda, znane znamke). Tako lahko tretja oseba uporablja identično ali podobno znamko za povsem različno blago. Pripomnila je še, da izpodbijana znamka v razredu 25 NK nima nikjer navedeno, da ščiti prav delovna oblačila, delovne kombinezone oziroma oblačila, ki jih uporabljajo obrtniki. Tudi ob predpostavki, da bi izpodbijana znamka ščitila takšno blago, gre za preširoko povezavo. Res je, da lahko v velikih tehničnih centrih prodajajo tudi delovna oblačila, vendar so ta od drugega tehničnega blaga povsem prostorsko ločena. Le zato, ker se blago prodaja v isti trgovini, pa ni rečeno, da si je podobno. Tožnik pa bi moral z različnimi dokazi utemeljiti razlog iz točke c) 1. odstavka 44. člena ZIL-1, česar pa tudi ni storil. Zgolj sklicevanje na to točko pa ne zadošča za odločanje o ugledu znamk tožnika, niti ne zadošča za ugotavljanje povezanosti med blagom izpodbijane znamke iz razreda 25 NK in blagom znamk tožnika. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A. v danem roku na tožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US, 62/10), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali so podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB) tudi za izpodbijano znamko stranke z interesom ''Kraftman'' za blago iz razreda 25 (oblačila, obutev, pokrivala). Glede na točko b) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

Sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da tožnik svojih starejših znamk ''Craftsman'' nima registriranih (tudi) za blago iz razreda 25 NK, sporno pa je, ali med blagom (zaščitenim z tožnikovimi znamkami) ter blagom iz razreda 25 (ki ga želi zaščititi izpodbijana znamka) obstaja enakost oziroma podobnost ter posledično verjetnost zmede v javnosti, kar bi glede na ugotovljeno podobnost znakov privedlo do zavrnitve registracije izpodbijane znamke (tudi) za blago iz razreda 25 NK. Tudi po oceni sodišča je tožnikovo razlogovanje o povezavi med proizvodi iz razreda 25 NK ter proizvodi iz razredov 6, 7, 8, 9, 11, 12, 18, 20 NK (med drugim npr.: trezorji, kovinske cevi, stroji in orodni stroji, poljedeljski stroji, valilniki, znanstveni, pomorski, geodetski, optični, kontrolni, idr. aparati in instrumenti, aparati za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka ali slike, zvočne plošče, računski stroji, gasilni aparati, kovinski zaboji, baterijske svetilke, liči za osvetljevanje delovišč, idr) napačno. Pri presoji podobnosti blaga ali storitev je treba upoštevati vse relevantne dejavnike, med drugim naravo blaga, končne uporabnike, metode uporabe in njihovo komplementarnost ali konkurenčnost. V obravnavanem primeru je različna tako narava blaga, njegova uporaba oziroma namen, prav tako pa primerjano blago ni komplementarno, kot si tudi ne konkurira na trgu. Kot je že pravilno ugotovil tudi upravni organ, je lahko skupno primerjanemu blagu le potrošnik, ki pa glede na popolnoma različno blago tudi ne bo sklepal, da blago prihaja iz istega vira zgolj zato, ker nosi podobno znamko. Za sklepanje o verjetnosti obstoja zmede si mora biti blago namreč dejansko podobno, kar pa si v obravnavanem primeru nedvomno ni.

Za obstoj zavrnilnega razloga po točki c) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 (po kateri pa se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke), ki ga je tožnik sicer tudi uveljavljal v ugovoru, pa tožnik v ugovornem postopku ni predložil nobenih dokazov, kar pa bi glede na izrecno zakonsko določbo 2. odstavka 101. člena ZIL-1 moral storiti, zaradi česar sodišče zavrača tudi ta tožbeni ugovor.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba organa pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.