Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da v trenutku sklenitve pogodbe zdravstvena prognoza preživljanca ni bila taka, da bi bilo moč natančno prognozirati datum smrti. Ta bi tako lahko nastopila šele po nekaj tednih, morda tudi mesecih. Ob takšni ugotovitvi, ko je bila torej določena mera tveganja prisotna, je lahko materialnopravno pravilen le sklep, da pogodbeni stranki zaradi nedoločljivosti trenutka preživljančeve smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče. Ker sta zaradi aleatornosti stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju, predmetne pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo in dopolnilno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, ker prikriva darilno pogodbo, katera zaradi prikrajšanja nujnega deleža nasproti tožniku nima pravnega učinka glede 1/16 nepremičnine – apartmaja, ki še ni vpisan v zemljiško knjigo, glede v sodbi opisanih deležev na nepremičninah, premičninah ter denarnih sredstev na bančnem računu. Odločilo je še, da se to premoženje vrne v zapuščino po pokojnem ter da mora toženka tožniku povrniti pravdne stroške.

2. Sodbi s pravočasno pritožbo izpodbija toženka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi zdravstvenega stanja in prognoze preživljanca pogodbenima strankama jasno, da bo korist, ki izhaja iz te pogodbe, očitno v korist preživljalca (toženke). Upoštevaje obveznosti, ki si jih je preživljanec s pogodbo izgovoril oziroma katere se je zavezala izpolnjevati preživljalka, je zaključilo, da je bila podlaga pogodbe darilna. Štelo je, da so obveznosti, h katerim se je zavezala preživljalka, zajete že z zakonskimi, ker sta se po 44. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) zakonca dolžna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.

6. Pritožbeno je sporno, ali sporni pravni posel pogodba o dosmrtnem preživljanju ali darilna pogodba.

7. Utemeljeno pritožba izpostavlja zmotnost stališča prvega sodišča, da pogodba, ki sta jo sklenili pogodbeni stranki, ni bila tvegana. Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna. Za nazaj sedaj vemo, da je preživljanec umrl zgolj 12 dni po sklenitvi pogodbe na dne 14. 9. 2015 in da je bil neozdravljivo bolan, saj je bil dan po sklenitvi pogodbe napoten v paliativno ambulanto.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da v trenutku sklenitve pogodbe zdravstvena prognoza preživljanca ni bila taka, da bi bilo moč natančno prognozirati datum smrti. Ta bi tako lahko nastopila šele po nekaj tednih, morda tudi mesecih. Ob takšni ugotovitvi, ko je bila torej določena mera tveganja prisotna, je lahko materialnopravno pravilen le sklep, da pogodbeni stranki zaradi nedoločljivosti trenutka preživljančeve smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče1. Ker sta zaradi aleatornosti stranki nase prevzeli riziko, da izpolnjene obveznosti toženke po vrednosti morebiti ne bodo ekvivalentne izročenemu premoženju, predmetne pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev (8. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

9. Tudi stališče sodišča, da so v pogodbi določene obveznosti, ki se jih je zavezala opravljati preživljalka, zajete že z obveznostmi, ki jih za zakonca predpisuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ni pravilno. Stranki pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o dosmrtnem preživljanju, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR). Pogodbo lahko skleneta en zakonec kot preživljalec in drugi kot preživljanec. Zakonca lahko s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzameta tudi obveznost preživljanja drug drugega (oziroma se lahko dogovorita za skupnost življenja ali skupnost premoženja) in oba hkrati izjavita, da s svojo smrtjo prenašata svoje premoženje, ki obstoji v času sklenitve pogodbe, na drugega2. 10. Določbi 44. in 62. člena ZZZDR sta prirejeni in se ne izključujeta. Velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij z izjemo spoštovanja kogentnih določb (3. člen OZ). Zakoncema nobena določba ne prepoveduje skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nasprotno 62. člen ZZZDR celo izrecno določa, da lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami. Ta določba ne predvideva nobene izjeme in te ni mogoče določiti niti v povezavi z določbo 44. člena ZZZDR. Gola okoliščina, da sta pogodbeni stranki pogodbe o dosmrtnem preživljanju zakonca, ne more biti podlaga za zaključek, da je takšna pogodba neodplačna oz. darilo. (Ne)odplačnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo sklenila zakonca, se ugotavlja enako kot v vseh drugih primerih, ko so stranke pogodbe druge osebe3. 11. Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč, da pogodba ni tvegana in da so pogodbene obveznosti zajete že z obveznostmi, ki jih zakoncema nalaga ZZZDR, sodišče prve stopnje ni presojalo za to zadevo relevantnih trditev, nanašajočih se na podlago sporne pogodbe. Za presojo pravne narave pogodbe je namreč potrebno iskati skupen namen pogodbenikov, torej kakšen interes sta pogodbenika zasledovala pri sklenitvi pogodbe oziroma kakšen namen sta hotela s pogodbo doseči4. Kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je v tem, da se kdo zaveže, da dobi nasprotno zavezo (causa acuirendi). Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Če pa je podlaga pogodbe darilna (causa donandi), potem gre za darilno, torej neodplačno pogodbo.

12. Pritožbi toženke je bilo potrebno ugoditi, izpodbijani sodbi razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank glede trditev o kavzi pogodbe, o katerih se prvostopno sodišče do sedaj ni izreklo, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Pri tem ni odveč še izpostaviti, da hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v predmetni zadevi niti ne more povzročiti, saj postopek zaradi vrnitve prvemu sodišču ne bo trajal dalj časa kot če bi novo sojenje pritožbeno sodišče opravilo samo.

13. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz gornje obrazložitve. Le v zvezi s presojo kavze pogodbe velja izpostaviti, da je v predmetni zadevi odločilno predvsem kakšen je bil za preživljanca subjektivni pomen dejstva, da zanj skrbi prav toženka5, ali je bila sestavni del pogodbene podlage tudi preživljančeva odmena za preteklo skrb6 ter ali je obstajal darilni namen.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep sodišča o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 386/2006 z dne 29. 1. 2009, II Ips 59/2013 z dne 30. 1. 2014 ter II Ips 249/2017 z dne 17. 1. 2019. 2 B. Podgoršek v N. Plavšak et al.: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 542. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 64/2011 z dne 5. 9. 2013. 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 464/1999 z dne 29. 3. 2000, II Ips 381/2006 z dne 29. 1. 2009, II Ips 192/2007 z dne 26. 8. 2009, II Ips 1239/2008 z dne 14. 7. 2011, II Ips 179/2012 z dne 30. 10. 2014 in sklep istega sodišča II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015. 5 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 324/2016 z dne 27. 7.2017. 6 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 246/2016 z dne 19. 7. 2018.