Jedro

Na podlagi vložene pritožbe bi bila pritožniku lahko izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Kranj št. 351-0143/2008-7-48/06 z dne 27. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se z njo nadomesti odločba št. 351-0143/2008-48/05 z dne 29. 9. 2008 (1. točka izreka) in se za stavbo št. ..., zgrajeno na zemljišču parc. št. 84/2 k.o. ..., odmeri komunalni prispevek za kanalizacijo v višini 3.993,55 EUR, ki se zmanjša za priznano olajšavo v višini 66,5 % (2. točka). Komunalni prispevek se z upoštevano olajšavo in upoštevanim 1/2 lastniškim deležem odmeri tožnici v višini 668,92 EUR (3. točka), ki ga je dolžna plačati najkasneje do 30. 12. 2011 na tam navedeni podračun (4. točka), v primeru plačila po roku z zamudnimi obrestmi (5. točka). V izreku je še navedeno, da se omenjena stavba priključi na kanalizacijsko omrežje, ko Komunala Kranj izda soglasje s pogoji priključitve (6. točka) in da ni stroškov postopka (7. točka).

V obrazložitvi odločbe je med drugim navedeno, da je Mestna občina Kranj (v nadaljevanju MOK) v naselju Primskovo sever zgradila kanalizacijsko omrežje, zaradi česar je omogočena priključitev vseh stavb na to omrežje. Ker se je s tem izboljšala komunalna opremljenost stavbnega zemljišča oziroma objekta, se na podlagi sedmega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) izda odločba po uradni dolžnosti. Komunalni prispevek je odmerjen na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za komunalno opremljanje naselja Primskovo sever (Uradni list RS, št. 24/08, v nadaljevanju Odlok za Primskovo sever).

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe, ki je bila izdana kot nadomestna na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ni razvidnih razlogov za izdajo take odločbe. Zato je ni mogoče preizkusiti.

Meni, da bi moral biti v zadevi uporabljen Odlok o komunalnem prispevku v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 31/03, v nadaljevanju Odlok/2003), saj Odlok za Primskovo sever nikjer ne določa, da nadomešča stari odlok. Tudi kasneje sprejeti Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Mesno občino Kranj (v nadaljevanju Odlok za MOK) v 22. členu pri nedokončanih postopkih napotuje na njegovo uporabo. Tako se obstoječim stavbam, ki se bodo priključile na komunalno opremo, komunalni prispevek ne odmerja. Obravnavano kanalizacijsko omrežje je bilo namreč zgrajeno pred letom 2008, to je pred sprejemom Odloka za Primskovo sever, sama pa je 14. 11. 2011 pridobila soglasje za priklop. Odlok za Primskovo sever torej velja retroaktivno.

Uveljavlja nezakonitost Odloka za Primskovo sever, saj ta ne bi smel biti sprejet, ker MOK v šestih mesecih po uveljaviti občinskega prostorskega načrta (OPN) ni sprejela programa opremljanja za območje celotne občine. Po ZPNačrt in po 11. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Uredba) se namreč delež skupnih stroškov za posamezno komunalno opremo določi na nivoju cele občine. To pomeni, da bi morala toženka najprej sprejeti program opremljanja za vso obstoječo komunalno opremo na območju MOK in šele potem za posamezna obračunska območja. Odlok za Primskovo sever ne vsebuje podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka, nepravilno pa je tudi, da sta za isto vrsto komunalne opreme določeni dve obračunski območji – prvo za novozgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje na območju Primskovega sever in drugo za obstoječe primarno kanalizacijsko omrežje na nivoju celotne občine. Odlok za Primskovo sever tako v preračunanih obračunskih stroških na enoto mere ni bil usklajen s takrat veljavnim Odlokom/2003, niti z Odlokom za MOK iz oktobra 2008, in ne vsebuje istih vrednosti obračunskih stroškov na enoto mere za obstoječo primarno kanalizacijo. Tako se v 10. členu Odloka za Primskovo pojavljajo vrednosti, ki niso zajete v 10. členu Odloka za MOK, kar vse pomeni neenakopravno obračunavanje komunalnega prispevka. Nepravilno je izračunana tudi višina komunalnega prispevka.

Tožnica predlaga, naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj, podrejeno, naj ju odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v pavšalnem odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v obeh odločbah in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je bil tožnici komunalni prispevek odmerjen po vloženi pritožbi A.A., na podlagi katere je upravni organ med drugim ugotovil, da pritožnik ni izključni lastnik stavbe na naslovu ..., za katero je bil z odločbo z dne 29. 9. 2008 odmerjen komunalni prispevek, ampak je to po zemljiškoknjižnih podatkih tudi tožnica do ½.

Navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ po prejemu pritožbe A.A. dopolnil ugotovitveni postopek tako, da je ugotovil dejstva, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnine in s tem na status zavezanca za plačilo komunalnega prispevka ter na podlagi 242. člena ZUP odpravil svojo prejšnjo odločbo in izdal izpodbijano.

Po prvem odstavku 242. člena ZUP organ, ki je izdal odločbo, v primeru, ko spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo. Ker je, kot rečeno, v obravnavanem primeru organ dopolnil ugotovitveni postopek, je sklicevanje toženke na 242. člena ZUP že zato nepravilno. Primeri, ko je potrebna dopolnitev postopka, so urejeni v 243. člen ZUP.

Vendar pa lahko na navedeni pravni podlagi (242. in 243. členu ZUP) prvostopenjski organ izda novo odločbo, s katero nadomesti svojo prejšnjo odločbo, ki se izpodbija s pritožbo, le pritožniku, ne pa tudi osebi, ki do tedaj v postopku sploh ni sodelovala, to je drugi stranki (tožnici kot zavezanki za plačilo komunalnega prispevka). Na podlagi vložene pritožbe bi bila pritožniku lahko izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme (kanalizacijskega omrežja za naselje Primskovo sever).

To pomeni, da je upravni organ nepravilno uporabil ZUP, to pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi glede presoje, na podlagi katerega predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe (27. 10. 2011), bi moral biti tožnici odmerjen komunalni prispevek. V tem času je namreč merila za odmero komunalnega prispevka na območju Mestne občine Kranj predpisoval tudi kasnejši – po Odloku za Primskovo sever sprejeti – Odlok za MOK (Uradni list RS, št. 106/08), ki bi moral biti v zadevi uporabljen pod pogojem, da nepremičnina tožnice leži v njegovem obračunskem območju za kanalizacijo (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt).

Ker je bilo treba tožbi ugoditi že zaradi kršitev pravil upravnega postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), se sodišče v presojo ostalih tožbenih navedb ni spuščalo in je izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).