Jedro

Datum razporeditve tožnice temelji na prehodni določbi 31. člena akta o novi sistemizaciji, ki določa, da začne nova sistemizacija veljati z dnem 15. 3. 2023, vendar ne pred objavo (med strankama ni sporno, da je bila objavljena 15. 3. 2023), uporablja pa se od 1. 4. 2023. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da se tožnico razporedi s 1. 4. 2023 na novo sistemizirano delovno mesto, tj. z dnem začetka uporabe akta o novi sistemizaciji. Tožnica se je v tožbi zavzemala za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da učinkuje za nazaj, tj. že od 15. 3. 2023, vendar za to ni pravne podlage.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se sklep toženke št. ... z dne 20. 4. 2023 spremeni tako, da se v 1. točki sklepa datum 1. 4. 2023 zamenja z datumom 15. 3. 2023. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se navedeni sklep toženke v 1. točki izreka odpravi in zadeva vrne toženki v ponovno obravnavo. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene stroške postopka v višini 391,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške postopka pa krije sama.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti sklepa toženke ni upoštevalo pravnih naziranj tožnice, kot izhajajo iz veljavnih predpisov. Opozarja na ureditev notranje organizacije ministrstva in sistemizacije delovnih mest, kot je določena v Zakonu o državni upravi. V postopku na prvi stopnji se je sklicevala na določbo 21. člena Zakona o javnih uslužbencih in 2. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Če bi sodišče prve stopnje opravilo to presojo, bi moralo ugotoviti, da je nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest nezakonit v delu, ki določa, da se tožnico lahko razporedi šele s 1. 4. 2023, in ga ne bi smelo upoštevati. Meni, da ministrstvo ne more niti en dan delovati brez akta o notranji organizaciji in sistemizaciji in da brez tega akta ministrstva ni, ker predstojnik ne more razdeliti nalog in izplačevati plač. Kakršnokoli urejanje drugačnega režima notranje organizacije in sistemizacije s podzakonskimi akti, na način, da se derogirajo zakoni, ni sprejemljivo. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih po vsebini uveljavlja pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5.Toženka je z izpodbijanim sklepom z dne 20. 4. 2023 enostransko spremenila pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 1. 2023 tako, da je s 1. 4. 2023 tožnico razporedila na delovno mesto podsekretar, v nazivu podsekretar in sekretar, v ministrstvu A., v Sektorju B., v Oddelku C., na delovno mesto pod šifro ... iz Priloge k Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 13. 3. 2023 (v nadaljevanju akt o novi sistemizaciji).1 Do razporeditve tožnice na navedeno delovno mesto je prišlo zaradi spremembe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (reorganizacije), s katero je toženka nadomestila Akt o začasni notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ministrstvu A. z dne 24. 1. 2023. Datum razporeditve tožnice temelji na prehodni določbi 31. člena akta o novi sistemizaciji, ki določa, da začne nova sistemizacija veljati z dnem 15. 3. 2023, vendar ne pred objavo (med strankama ni sporno, da je bila objavljena 15. 3. 2023), uporablja pa se od 1. 4. 2023.

6.Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da se tožnico razporedi s 1. 4. 2023 na novo sistemizirano delovno mesto, tj. z dnem začetka uporabe akta o novi sistemizaciji. Tožnica se je v tožbi zavzemala za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da učinkuje za nazaj, tj. že od 15. 3. 2023, vendar za to ni pravne podlage.2 V pritožbi navaja, da je navedena prehodna določba akta o novi sistemizaciji nezakonita. Sklicuje se na določbo 21. člena ZJU, po kateri mora imeti vsak državni organ, če poseben zakon ne določa drugače, akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Ta določba ne ureja veljavnosti in časovnice uporabe aktov o sistemizaciji, zato določba 31. člena akta o novi sistemizaciji z njo ne more biti v neskladju. Neutemeljen je tudi očitek nezakonitosti določbe akta o novi sistemizaciji s sklicevanjem na prehodno določbo 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih,3 ki določa, da se akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev s spremenjeno in dopolnjeno uredbo uskladijo najpozneje do 15. marca 2023. Toženka je spremembo sistemizacije sprejela in jo objavila 15. 3. 2023, s čimer jo je uskladila znotraj predpisanega roka. Tožnica v pritožbi nadalje pavšalno trdi, da je akt o novi sistemizaciji v nasprotju z določbami Zakona o državni upravi. Pri tem ne navede, s katero konkretno določbo tega zakona naj bi bil v nasprotju, zato se do očitanega neskladja ni mogoče opredeliti.

7.Za presojo niso relevantne pritožbene navedbe, da naj bi ministrstvo delovalo brez akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in da brez tega akta ministrstva ni, ker predstojnik ne more razdeliti nalog in izplačevati plač. Ne glede na spremembo akta o sistemizaciji (splošnega akta delodajalca) je namreč za tožnico skladno s šestim odstavkom 53. člena ZJU veljala pogodba o zaposlitvi z dne 27. 1. 2023 za določeno delovno mesto in plačo, dokler ju toženka ni enostransko spremenila.4

8.Glede na vse obrazloženo je izpodbijani sklep toženke zakonit, zato je sodišče prve stopnje primarni in podredni tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

9.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1S sklepom je toženka s 1. 4. 2023 spremenila tudi 6. člen pogodbe o zaposlitvi tako, da je plačo tožnice določila z uvrstitvijo v 47. plačni razred. Po pogodbi o zaposlitvi je bila tožnici plača določena z uvrstitvijo v 46. plačni razred. Toženka je izdala sklep po tem, ko tožnica do 20. 4. 2023 ni podpisala aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

2Sklep delodajalca o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja oziroma akt o razporeditvi (posamična odločba) praviloma učinkuje z vročitvijo, za naprej. Prim. prvi odstavek 152.a člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), ki določa, da premestitev brez soglasja javnega uslužbenca začne učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu o premestitvi, vendar ne prej kot sedmi dan po vročitvi sklepa o vročitvi.

3Ur. l. RS, št. 25/2023.

4Šesti odstavek 53. člena ZJU določa, da spremembe zakona, podzakonskega predpisa, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca ne vplivajo na pravice in obveznosti javnega uslužbenca, določene s pogodbo o zaposlitvi oziroma sklepom, če se pogodba o zaposlitvi ne spremeni.