Jedro

Če je v izreku sodbe toženim strankam naloženo, da morajo tožnici omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji SZ, je to nekaj drugega kot je toženim strankam v izreku iste sodbe prav tako naloženo - in sicer prodaja stanovanja tožnici v kraju B. najmanj v kvaliteti dosedanjega stanovanja v ulici L. 13, v izmeri 32,05 m2, v roku 15 dni za kupnino 128.546,30 SIT. Tako nasprotje v izreku sodbe ima za posledico absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP/77.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem delu (I. točka njenega izreka) razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženim strankam (I. točka izreka), da tožnici nerazdelno omogočijo nakup in ji prodajo drugo stanovanje namesto sedanjega v ulici L. 13 in to primerno stanovanje pod pogoji Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS 18/91). Stanovanje naj ji prodajo v kraju B., najmanj v kvaliteti dosedanjega stanovanja v ulici L. 13 v kraju B., in to v izmeri 32,05 m2 za kupnino 128.546,30 SIT, ob takojšnjem plačilu pa naj tožeči stranki upoštevajo tudi 60 % popust in z njo v zvezi s tem sklenejo prodajno pogodbo pod pogoji in določili ter po obliki in vsebini, navedeni v primarnem tožbenem zahtevku, ki ga je isto sodišče v II.

točki izreka zavrnilo. Hkrati je sodišče prve stopnje toženim strankam naložilo tudi nerazdelno plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

Zoper sodbo so se tožene stranke pravočasno pritožile iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navajajo, da je sodba v I. točki izreka nerazumljiva, zlasti pa takšna kot je tudi neizvršljiva, saj se sodba v I. točki izreka deloma sklicuje na II. točko izreka, v katerem je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Poleg tega pa sta zahteva in izrek sodbe za prodajo stanovanja v kraju B. nedoločna, saj takšnih stanovanj, kot je navedeno v izreku, v kraju B. ni. V pritožbi še navajajo, da Stanovanjski sklad ne more biti legitimirana stranka za prodajo takih stanovanj. Predlagajo obsegu izpodbijanja ustreno spremembo prvostopne odločbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje v izpodbijanem obsegu.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka upravičena do nakupa drugega stanovanja pod pogoji, ki jih določa Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ), kar med pravdnimi strankami niti ni bilo sporno; vendar pa je napačno naložilo toženim strankam, da tožeči stranki omogočijo nakup primernega stanovanja po pogojih SZ, ki mora biti najmanj v kvaliteti in izmeri dosedanjega stanovanja.

SZ v 5. členu natančno opredeljuje, kaj je primerno stanovanje. Primernost stanovanja se opredeljuje s številom in naravo stanovanjskih prostorov in ravna po številu ožjih družinskih članov. Skratka, ko mora lastnik ponuditi v odkup imetniku stanovanjske pravice drugo stanovanje po 2. odstavku 129. člena SZ, se primernost ravna po stanovanjskih standardih iz 5. člena SZ in torej ne gre za primernost, ki bi ustrezala stanovanju, ki ga trenutno zaseda imetnik stanovanjske pravice. (Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 17/97, objavljeno v Zbirki odločb 1998, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, str. 286). Sicer pa če je z izpodbijano sodbo toženim strankam naloženo, da morajo tožnici omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji SZ, je to nekaj drugega kot se toženim strankam z isto sodbo prav tako nalaga - in sicer prodaja stanovanja tožnici v kraju B., najmanj v kvaliteti dosedanjega stanovaja v ulici L. 13, v izmeri 32,05 m2, v roku 15 dni za kupnino 128.546,30 SIT. Zaradi takega nasprotja v izreku prvostopne sodbe pod tč. I., ki ima za posledico, da je v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), na katero tožene stranke v pritožbi utemeljeno opozarjajo (vključno z utemeljeno grajo paricijskega roka) in na katero pazi med drugimi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odst. 365. člena ZPP/77). To velja še toliko bolj, ker se je sodišče prve stopnje v I. tč. izreka sodbe tudi sklicevalo na II. tč. njenega izreka, pod katero je zavrnilo primarno uveljavljani tožbeni zahtevek, ki določa pogoje ter vsebino in obliko prodajne pogodbe glede stanovanja, ki bi ga naj bile tožene stranke dolžne prodati tožnici. Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odst. 354. člena ZPP/77 je bilo treba torej razveljaviti prvostopno sodbo v izpodbijanem delu na podlagi določbe prvega odst. 369. člena istega zakona in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovljenem postopku mogoče odpraviti ugotovljeno procesno kršitev in nato o za odločanje še odprtem delu zahtevka tožnice (podrejeno uveljavljanem) tudi materialnopravno pravilno ponovno odločiti.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP/77.