Jedro

Pravdni stranki sta se s poroštveno pogodbo v skladu z 69. členom ZPP sporazumeli, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno. Po volji strank torej (lahko) postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – morda ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. V konkretnem primeru tako okoliščine, ki bi narekovale določitev drugega sodišča, niso podane in bi zato ugoditev predlogu tožene stranke izničila pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarjal. Zato je izvršilno sodišče izdani sklep razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, za katerega pristojnost sta se stranki dogovorili v poroštveni pogodbi, iz katere izvira spor.

2. V vlogi z dne 5. 11. 2014 je tožena stranka podala svoje stališče o tem, kdo nastopa kot tožeča stranka, ugovarjala krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru ter podala predlog za delegacijo pristojnosti. Meni namreč, da obstajajo tehtni razlogi, da o zadevi odloča drugo pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani. Spor se nanaša na razmerje, ki je bilo krajevno locirano na področje Ljubljane, kjer je bil tudi kraj sklenitve in izpolnitve vseh pravnih poslov med tožečo stranko in A., d.o.o. Tudi stečajni postopek nad to družbo se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Vse te okoliščine so po prepričanju tožene stranke takšne narave, da bi bilo smotrno in lažje postopek voditi pred drugim Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom 17. 12. 2014 odločilo, da se ne dovoli vstop stranskega intervenenta namesto tožeče stranke, in zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, zadevo pa odstopilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlogu za delegacijo. Tožeča stranka je sicer predlogu za delegacijo nasprotovala, ker po njenem mnenju ne obstojijo razlogi za to.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost in ta razlog v svojem predlogu navaja tudi tožena stranka, sklicujoč se na okoliščino, da se je sporno razmerje oblikovalo in izvrševalo na območju drugega sodišča. Vendar pa pri tem spregleda, da je bila poroštvena pogodba, iz katere izvira spor, sklenjena v Mariboru, torej na območju sodišča, za katerega pristojnost sta se pravdni stranki s to pogodbo dogovorili. Tako ta zatrjevana okoliščina (kraj sklenitve pogodbe), ki bi lahko nakazovala na smotrnost določitve drugega sodišča, ne obstaja. Kje je sklepala pogodbe s tožečo stranko A., d.o.o., kot glavni dolžnik, pa ni relevantno, saj spor izvira iz poroštvene pogodbe. Kot je bilo omenjeno, sta se pravdni stranki s poroštveno pogodbo v skladu z 69. členom ZPP (zakon namreč za tovrstne spore ne predvideva izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča) sporazumeli, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, in sicer stvarno pristojno sodišče v Mariboru. Po volji strank torej (lahko) postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – morda ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. Vendar pa je to posledica dispozitivne narave pravil o krajevni pristojnosti in sporazuma strank, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno. V konkretnem primeru tako okoliščine, ki bi narekovale določitev drugega sodišča, niso podane in bi zato ugoditev predlogu tožene stranke izničila pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti. Drugačne presoje ne narekuje niti okoliščina, da teče stečajni postopek nad A., d.o.o., pred sodiščem v Ljubljani, saj ta gospodarska družba ni pravdna stranka tega pravdnega postopka.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožene stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.