Jedro

Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Niti Uredba niti ZSV višje oprostitve ne pogojujeta z izrednimi stroški, temveč s posebnimi socialnimi razmerami ali drugimi pomembnimi razlogi. Pri uporabi prostega preudarka je namreč po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine. Kriterij iz 31. člena Uredbe so torej posebne socialne razmere in drugi pomembni razlogi, ki so odvisni od okoliščin vsakega konkretnega primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I., II., III., IV. in VI. točka izreka).

II. Tožeča stranka krije stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 13. 2. 2015 in št. ... z dne 4. 12. 2014 v delu, ki se nanaša na tožnico, in zadevo (v tem obsegu) vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Odpravilo je odločbi št. ... z dne 17. 9. 2015 in št. ... z dne 15. 4. 2015 v delu, ki se nanaša na tožnico, in glede odločitve o stroških predsodnega postopka ter zadevo (v tem obsegu) vrnilo v ponovno upravno odločanje (II. točka izreka). Odpravilo je odločbi št. ... z dne 18. 9. 2015 in št. ... z dne 16. 4. 2015 v delu, ki se nanaša na tožnico, in glede odločitve o stroških predsodnega postopka ter zadevo (v tem obsegu) vrnilo v ponovno upravno odločanje (III. točka izreka). Tožencu je naložilo izdajo novih upravnih aktov v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (IV. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače (spremembo odločbe z dne 13. 2. 2015 glede odločitve o stroških predsodnega postopka in spremembo vseh izpodbijanih odločb v delu, ki se nanaša na upravičenko A.A.), je zavrnilo (V. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožnici povrne 406,90 EUR stroškov postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper I., II., III., IV. in VI. točko izreka sodbe se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je v izpodbijanih odločbah dovolj obširno razložil svojo odločitev. Stroški, ki jih uveljavlja tožnica, so redni stroški, ki so že zajeti v mejo socialne varnosti družine, in jih zato ni mogoče upoštevati pri višji oprostitvi. Vzdrževanje avtomobila, gorivo, preživljanje šolajočega se otroka niso razlogi, našteti v 31. členu Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, temveč gre za redne stroške, ki so zajeti pri izračunu meje socialne varnosti. Sklicuje se na 11. in 12. člen Uredbe. Svoje stališče je v izpodbijanih odločbah tudi obrazložil. Poleg tega tožnici ni kršil pravice do izjave. Ker ni navajal razlogov, ki bi utemeljevali višjo oprostitev, njeno zaslišanje ni bilo potrebno. Izrednih stroškov tožnica ni zatrjevala niti v sodnem postopku.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in soglaša z izpodbijano sodbo. Uveljavlja povrnitev stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu, torej v ugoditvenih I. do IV. in VI. točki izreka,1 in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijane posamične upravne akte utemeljeno delno odpravilo in zadevo v odpravljenem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje. Zaradi delno nepravilne uporabe materialnega prava in procesnih pomanjkljivosti je ostalo dejansko stanje v predsodnem postopku nepopolno ugotovljeno. Izpodbijani del sodbe je obrazložen z bistveno pravilnimi dejanskimi in utemeljenimi pravnimi razlogi. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno dodati naslednje.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost: - dokončne odločbe toženca z dne 13. 2. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo centra za socialno delo z dne 4. 12. 2014; - dokončne odločbe toženca z dne 17. 9. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo centra za socialno delo z dne 15. 4. 2015 in - dokončne odločbe toženca z dne 18. 9. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo centra za socialno delo z dne 16. 4. 2015, s katerimi so bile v presodnem upravnem postopku za različna obdobja3 določene višine oprostitev in prispevkov upravičenke in zavezancev za plačilo storitev institucionalnega varstva za upravičenko A.A., med drugim tudi za tožnico,4 kot eno izmed zavezancev za plačilo. Oprostitev je bila določena glede na njeno plačilno sposobnost, med tem ko je bil predlog za višjo oprostitev zavrnjen, ker naj bi uveljavljani razlogi predstavljali redne stroške, zaradi katerih višja oprostitev naj sploh ne bi bila mogoča. V pritožbenem postopku je sporna prav višja oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva.

7. Plačilo storitev institucionalnega varstva je urejeno v 100. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV)5. Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku tega člena ZSV dolžni plačati storitve institucionalnega varstva. Na podlagi 3. odstavka 100. člena ZSV je bila sprejeta Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba)6. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili Uredbe. Oprostitev je odvisna od vrednosti opravljene storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve (9. člen Uredbe). Meja socialne varnosti je odvisna od minimalnega dohodka, ki je določen v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določa zakon, in od ugotovljenega dohodka (12. člen Uredbe).

8. Po 6. odstavku 100. člena ZSV pa lahko center za socialno delo upravičencu oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih Uredbe, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Enako določbo vsebuje tudi Uredba. Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.

9. Odločanje o višji oprostitvi je diskrecijsko. Glede na 2. odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)7 mora center za socialno delo odločbo izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji8, sodni in ustavno sodni praksi9 namreč odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano. V 2. odstavku 31. člena Uredbe je tako izrecno določeno, da mora razloge, na katerih je utemeljil odločitev, center za socialno delo natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe.

10. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, Uredba niti ZSV višje oprostitve ne pogojujeta z izrednimi stroški, temveč s posebnimi socialnimi razmerami ali drugimi pomembnimi razlogi. Pri uporabi prostega preudarka je namreč po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine. Kriterij iz 31. člena Uredbe so torej posebne socialne razmere in drugi pomembni razlogi, ki so odvisni od okoliščin vsakega konkretnega primera. Stališče pritožnika, da naj bi bili povečani stroški zaradi prevoza na delo, preživljanje otroka, ki se šola v drugem kraju, in povečani stroški zaradi bolezni oziroma invalidnosti kot redni stroški že zajeti v mejo socialne varnosti družine, zaradi česar naj jih ne bi bilo mogoče upoštevati pri višji oprostitvi, je zmotno in zato nesprejemljivo.

11. Zaradi v predsodnem upravnem postopku zavzetega zmotnega materialno pravnega izhodišča, so ostala pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine iz 31. člena Uredbe, zaradi katerih bi lahko prišlo do višje oprostitve tožnice, nerazčiščena. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 3. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)10 izpodbijane odločbe v delu, ki se nanašajo na višjo oprostitev tožnice, utemeljeno odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili sodišča prve stopnje. Skladno z določbami ZUP bo potrebno razjasniti, ali so podane okoliščine iz 2. oziroma 3. odstavka 31. člena Uredbe, in šele za tem po prostem preudarku v skladu z namenom, zaradi katerega je pooblastilo dano, odločati o morebitni višji oprostitvi tožnice in hkrati še o stroških predsodnega postopka.

12. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I., II., III., IV. in VI. točka izreka). Obenem je sklenilo, da tožnica stroške odgovora na pritožbo, ker ni pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve, krije sama (165. člen v zvezi z 1. odstavkom 155. člena ZPP).

1 Pritožba zoper zavrnilno V. točko izreka sodbe ni bila vložena, zato kot pravnomočna ni predmet presoje pritožbenega sodišča. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Od 10. 3. 2014 do 31. 7. 2014, od 2. 9. 2014 do 18. 9. 2014 in od 19. 9. 2014 dalje. 4 Tožnica je oproščena plačila v višini 289,50 EUR oziroma 273,89 EUR, prispevek pa znaša 111,10 EUR oziroma 71,58 EUR za določena obdobja. 5 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 J. Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba Ljubljana 2004, str. 64 in nasl. 9 Na primer v odločbi Up-84/94 z dne 1. 6. 1996, Psp 300/2015. 10 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.