Jedro

Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.

Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi, tako da se 4. in 5. točka izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske enote Ljubljana, št. 02112-1840/2019-5 z dne 21. 7. 2020 v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije za parc. št. 1975, k. o. ..., odpravita ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V ostalem delu se tožba zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama stroške tega postopka v višini 25,00 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v katastrski občini k.o. ...: kot urejen evidentira del meje parc. št. 2293 s sosednjo parc. št. 2348 (1. točka izreka), del meje parc. št. 2308 s sosednjo parc. št. 2312 (2. točka izreka), del meje parc. št. 1965 s sosednjima parc. št. 1966 in 1964/1 (3. točka izreka), da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, in sicer se ukinejo parcele 1925, 1964/1, 1965, 1968, 1969, 1974, 1975, 2293, 2296, 2297, 2306, 2312, 2316 in 2317, namesto njih pa nastanejo nove, v izreku izpodbijane odločbe navedene parcele, med katerimi so tudi tožnikoma lastna parc. št. 1975, ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. 1975/1, 1975/2 in 1975/3 (4. točka izreka) in da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga tej odločbi (5. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju stranka z interesom ali MOL) 16. 9. 2019 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije na podlagi odločb Upravne enote Ljubljana št. 352-15/2019-11 z dne 15. 4. 2019, št. 352-17/2019-24 z dne 10. 4. 2019, št. 352-86/2018-35 z dne 17. 4. 2019 in št. 352-89/2018-18 z dne 11. 4. 2019, s katerimi je bila dovoljena izvedba postopka ureditve meje, parcelacije, raziskave terena in drugih pripravljalnih del, na parcelah, po katerih je po Odloku o prostorskem načrtu Mestne občine MOL, izvedbeni del (v nadaljevanju OPN MOL ID) glede na potek regulacijske linije predvidena občinska javna cesta. Organ ugotavlja, katere stranke so podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje oziroma katere se o tem niso izjasnile, vabilo pa jim je bilo pravilno vročeno. Nadalje navaja, da je preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah, omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika A. A. zavrnil. Njegov ugovor, da postopek parcelacije ni dopusten, ker so ugotovitve Upravne enote Ljubljana v odločbi, ki parcelacijo dovoljuje, napačne, zavrača, ker to v obravnavani zadevi, v kateri se zgolj evidentira parcelacija, ne more biti predmet presoje. Če se bo izkazalo, da je ta odločba nezakonita, je tožnik varovan, saj Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju geodetska uprava) po pravnomočnosti odločbe o zavrniti zahteve za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca vzpostavi prejšnje stanje. Prvostopenjski organ je moral po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) preizkusiti formalne pogoje za vložitev zahteve in vsebinske pogoje za evidentiranje parcelacije in v okviru slednjih tudi, ali je parcelacija izvedena v skladu z odločbo Upravne enote Ljubljana o dovolitvi pripravljalnih del. Vendar pojasnilna dolžnost organa ne gre tako daleč, da bi moral tožniku pojasnjevati, zakaj parcelacija poteka na način, ki je predviden v aktu državnega organa.

4.Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata. Vztrajata, da je Upravna enota Ljubljana napačno ugotovila pogoje za vodenje postopka razlastitve. Trdita, da parcelacija ni bila izvedena skladno z odločbo št. 352-86/2018 z dne 17. 4. 2019, saj se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije, ampak prihaja do precejšnjih odstopanj. Ugovarjata tudi, da grafični prikaz urejene meje in stanja parcel ni pravilno opremljen, in da v odločbi ni navedena relevantna pravna podlaga, obvestilo z dne 19. 8. 2020 pa je kreirano na podlagi nepravilne ugotovitve, da je bila parcelacija izvedena na podlagi dokončne odločbe. Trdita, da bi moralo parcelacijo gozdnega zemljišča dovoliti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor, ker je zemljišče na območju Natura 2000. Predlagata, da sodišče 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe v celoti odpravi in podrejeno, da jo vrne organu v ponovni postopek ter uveljavljata povračilo stroškov postopka.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

6.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo meni, da tožnika nimata pravnega interesa, da izpodbijata akt v celoti, saj sta solastnika zgolj ene nepremičnine. Opozarja, da se tožnika ne strinjata z razlastitvijo, izpodbijani akt pa je izdan v postopku evidentiranja parcelacije na podlagi odločbe o dovolitvi pripravljanjih del. Trditve, da nista podpisala izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, so neutemeljene, saj se je parcelacija izvajala na podlagi akta državnega organa. Vse ostale tožbene navedbe pa so neupoštevne, ker jih tožnika prvič navajata šele v tožbi. Pri tem ne drži, da naj bi bila parcelacija izvedena drugače, kot je bila dovoljena. Tožnika tudi prepozno in neutemeljeno navajata, da grafični prikaz ni opremljen po ZEN, saj gre le za prilogo upravnega akta. Zato ni treba, da je posebej opremljen s pečatom in podpisom. Na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva niti napačen datum dokončnosti odločbe, naveden v obvestilu, saj se je parcelacija izvajala na podlagi izdane odločbe, ne glede na njeno dokončnost in pravnomočnost. Prav tako so neutemeljene trditve, da bi bilo treba za parcelacijo pridobiti dovoljenja ministrstev. Predlaga zavrnitev tožbe.

7.Tožnik A. A. v vlogi z dne 9. 8. 2021 vztraja, da elaborat ne izkazuje skladnosti izvedene parcelacije z načrtom parcelacije in trdi, da bi morala toženka skladnost preverjati po uradni dolžnosti. Ker tega ni storila, je kršila 51. člen ZEN. Navaja, da mu je uslužbenec geodetske uprave potrdil, da je bil v obravnavo predložen zgolj elaborat, brez primerjave z grafičnim prikazom poteka regulacijske linije predvidene občinske javne ceste. Regulacijska linija predvidene javne poti, ki je razvidna iz grafičnega dela OPN MOL in prikazana na Urbinfo je bila sicer tudi osnova za vodenje postopka razlastitve in priložena k zahtevi za razlastitev. Tudi iz tega elaborata je razvidno, da se liniji ne skladata in se razlikujeta tudi za več kot 15 metrov.

8.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem spisu in tiste listine v sodnem spisu, ki so hkrati v upravnem spisu, poleg tega pa še dva izpisa iz portala Urbinfo (ki jih je predložil tožnik), na katerem je vidna vrisana regulacijska linija in novo nastali parceli 1975/3 in 1975/2 k.o. ... Sodišče je ta dokaz dopustilo, ker se po drugem odstavku 52. člena ZEN nov del meje vpiše v katastru šele na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije in ne prej. Vpogledalo je tudi v vabilo LGB št. 2019-0167/V35 z dne 20. 5. 2019 za udeležbo na mejni obravnavi, ki ga ni v upravnem spisu, ker sodi, da bi se to vabilo v upravnem spisu moralo nahajati. Vse ostale dokazne predloge tožnikov je zavrnilo, ker z njimi dokazujeta nezakonitost odločbe Upravne enote Ljubljana, ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Iz enakega razloga je sodišče zavrnilo dokazne predloge stranke z interesom za vpogled v listine, predložene k odgovoru na tožbo, saj se nobena ne nanaša na nepremičnine, last tožnikov. Poleg tega sta stranki te listine predložili šele v upravnem sporu, kar pomeni, da jih sodišče na podlagi tretjega odstavka 20. člena in 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bi vpogledalo niti, če bi bile pravno relevantne.

K I. točki izreka :

9.Tožba je delno utemeljena.

10.Sodišče uvodoma zavrača ugovor stranke z interesom, da je treba tožbo drugotožeče stranke zavreči, ker ni vložila pritožbe. Drži, da tožnica B. B. pritožbe ni vložila, po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe ta, da je stranka vložila pritožbo. Pritožbo je namreč vložil A. A., tožnika B. B. in A. A. pa sta solastnika zemljišča parc. št. 1975 k.o. ..., katerega parcelacija je bila z izpodbijano odločbo evidentirana. Ker se po ZEN evidentirajo nepremičnine oziroma spreminjanje meja zemljiških parcel (1. člen), tj. zemljiških parcel, kot so evidentirane v zemljiškem katastru (2. člen), se lahko pravno razmerje, ki se z izpodbijano odločbo ureja, za solastnike zemljišča reši le na enak način. Zato se učinek pritožbe enega od solastnikov zemljiške parcele nujno razteza na vse ostale solastnike. Prav tako odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi enega od solastnikov zemljiške parcele nujno posega tudi v pravice oziroma pravne koristi drugih solastnikov, saj o evidentiranju sprememb pri zemljiški parceli ni mogoče odločati tako, da bi se sprememba nanašala zgolj na tiste solastnike, ki so pritožbo vložili. Zaradi tega je po presoji sodišča v obravnavani zadevi nastopila enaka situacija, kot če bi tudi B. B. vložila pritožbo in je treba vsebinsko obravnavati tožbo obeh tožnikov.

11.Prvi odstavek 51. člena ZEN določa, da geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru. Če elaborat parcelacije ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava na podlagi drugega odstavka 51. člena ZEN pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat parcelacije; če tega ne stori, se zahteva s sklepom zavrže. Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če: 1. elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev; 2. je elaborat parcelacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost; 3. je elaborat parcelacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek parcelacije izvedel geodet, ali je elaborat parcelacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona; 4. podatki o novih delih mej in parcelah ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru; 5. parcelacija ni izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta; 6. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.

12.Iz navedenega izhaja dolžnost geodetske uprave, da preveri formalno pravilnost elaborata parcelacije, v primeru izvedbe parcelacije na podlagi akta državnega organa pa tudi, da preveri skladnost parcelacije s tem aktom. Geodetska uprava torej ne odloča o zakonitosti odločb državnih organov, s katerimi je dovoljena parcelacija. Zato toženka utemeljeno ni presojala zakonitosti odločbe Upravne enote Ljubljana, s katero je ta dovolila, da se v k.o. ... odmerijo zemljišča, po katerih je v OPN MOL ID glede na potek regulacijske linije predvidena občinska javna cesta. Zoper to odločbo so bila dovoljena samostojna pravna sredstva, tj. pritožba in tožba. V njih sta oziroma bi tožnika lahko ugovarjala to, kar zatrjujeta v tožbi, tj., da naj bi Upravna enota Ljubljana pri odločanju o dovolitvi pripravljalnih del napačno ugotovila vsebinske pogoje za vodenje postopka razlastitve in napačno ugotovila, da kategorizirana cesta C. poteka po parcelah, ki so navedene v odločbi Upravne enote Ljubljana o dovolitvi pripravljalnih del, saj poteka drugje. Ugovori, ki se tičejo zakonitosti te odločbe so tako v tem postopku pravno nepomembni in zato že iz tega razloga neutemeljeni.

13.Sodišče nadalje kot neutemeljen zavrača tudi ugovor, da tožnika nista soglašala s predmetnim postopkom. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZEN se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje, res evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, uvedenega na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Vendar pa v primeru, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec (peti odstavek 48. člena ZEN). Sodišče ugotavlja, da je bila MOL upravičena podati vlogo za začetek zadevnega postopka evidentiranja parcelacije zemljišča, ki je v lasti tožnikov. Podlaga za vložitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in urejene meje sta prvi odstavek 201. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in na njegovi podlagi izdana odločba Upravne enote Ljubljana št. 352-86/2018-35 z dne 17. 4. 2019 o dovolitvi pripravljalnih del, s katero je Upravna enota Ljubljana dovolila izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del med drugim na nepremičnini parc. št. 1975, k. o. ...

14.Zavrniti je treba tudi tožbeni ugovor, da tožnika nista soglašala s predmetnim predlogom evidentiranja parcelacije, saj šesti odstavek 48. člena ZEN določa, da [...] če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno.

15.Iz šestega odstavka 48. člena in 5. točke četrtega odstavka 51. člena ZEN torej izhaja, da je pogoj za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije ta, da je izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta. Tožnika ugovarjata tudi, da parcelacija zadevne nepremičnine ni bila izvedena skladno z odločbo Upravne enote Ljubljana o dovolitvi pripravljalnih del z dne 17. 4. 2019, tj. da se v izpodbijani odločbi odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije, določene v OPN MOL ID, saj prihaja do precejšnjih odstopanj.

16.Stranka z interesom trdi, da s tem v smislu 52. člena ZUS-1 uveljavljata nedovoljene tožbene novote. V zvezi s tem ugovorom sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ skladno z 52. členom ZEN odločbo izdal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, tako da tožnikoma ni mogoče očitati, da že v postopku na prvi stopnji nista ugovarjala skladnosti parcelacije z regulacijsko linijo določeno v OPN MOL ID. V pritožbi pa je tožnik A. A. navajal tudi, "da je MOL izvedla gradbene posege na zasebnih gozdnih vlakah, ki jih skuša predstaviti kot kategorizirano pot C., ki poteka po večini trase celo po drugih parcelah nekaj deset metrov bolj severno." Drugostopenjski organ je v zvezi s tem navedel, da bi bili ti očitki utemeljeni zgolj v primeru, če parcelacija ne bi bila skladna z načrtom parcelacije iz akta državnega organa, česar pa tožnik ne zatrjuje.

17.Po presoji sodišča je tožnik A. A. zatrjeval ravno to, tj. da se dovoljena parcelacija (po regulacijski liniji) in izvršena parcelacija (po obstoječi trasi gozdne vlake) ne ujemata. Tega res ni podrobneje oziroma izrecno pojasnil, pri pri čemer pa je treba upoštevati dejstvo, da se na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah kot so Piso, Urbinfo idr.) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato po presoji sodišča tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.

18.Iz navedene listine izhaja, da naj bi bila parcela 1975/2 k.o. ... odmerjena in evidentirana drugje, kot je v OPN MOL ID vrisana regulacijska linija. Tožena stranka odgovora na tožbo oziroma na te navedbe in dokaze ni podala, stranka z interesom pa je pojasnjevala, da naj bi bil na portalu Urbinfo, na katerega se sklicujeta tožnika, uporabljen katastrski prikaz, ki je zamaknjen, saj poleg urejenih mej zajema tudi neurejene, tj. tiste s slabo natančnostjo. Da so zato vse parcele lahko prikazane na enem sloju, naj bi morala geodetska uprava v tem prikazu podatke popačiti. Katastrski načrt, ki je relevanten, naj bi bil po navedbah stranke z interesom pravi in skladen z OPN MOL ID. Tožnika temu ugovarjata, češ da razlog za neskladje ni zamaknjenost katastra ampak dejstvo, da je parcelacija potekala po obstoječih gozdnih vlakah namesto po regulacijski liniji predvidene občinske javne ceste. Na parc. št. 1975 naj bi bila načrtovana pot približno 24 metrov južneje od meje med parc. št. 1975 in 2326 k.o. ..., novonastala parc. št. 1975/2 pa naj bi se začenjala približno 41 metrov južneje od te meje.

19.Sodišče teh trditev ne more presojati, ker se toženka o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUP).

20.Stranka z interesom je v zvezi z dokazovanjem skladnosti evidentiranja parcelacije z dovoljeno na naroku prosila za dodaten rok, da bi predložila uraden izsek iz grafičnega dela OPN MOL ID s prikazom regulacijske linije in novonastalih parcel, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je parcelacija izvedena tako, kot je bilo dovoljeno z odločbo upravne enote. S tem je uveljavljala, da naj skladnost oziroma pravilnost parcelacije ugotavlja sodišče. Sodišče pa v upravnem sporu, razen v izjemnih primerih, ki so izrecno določeni v ZUS-1, ne ugotavlja dejanskega stanja. Predmet upravnega spora je namreč presoja zakonitosti izpodbijane odločbe in v tem okviru tudi, ali je bilo dejansko stanje, ki ga je ugotovil upravni organ, ugotovljeno pravilno in popolno. To predpostavlja, da ga je upravni organ ugotovil in navedel razloge, na katerih temeljijo njegove ugotovitve. Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora torej ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo. Ker torej toženka skladnosti parcelacije ni ugotavljala, sodišče ne more presojati, ali je ta ugotovitev pravilna. Zato v obravnavani zadevi predložitev teh podatkov sodišču ne bi bila smiselna in je bilo treba predlog stranke z interesom zavrniti.

21.Poleg tega je treba upoštevati, da tožnik v bistvenem zatrjuje, da bi morala toženka (tj. prvostopenjski in drugostopenjski organ) po uradni dolžnosti preveriti skladnost elaborata parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa, ki jo dovoljuje in da tega ni storila. Zatrjuje torej kršitev šestega odstavka 48. člena ZEN in 5. točke četrtega odstavka 51. člena ZEN. Ker to, da je geodetska uprava opustila dolžno preveritev, pomeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava, je v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS tak ugovor dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če ni bil predhodno uveljavljen v upravnem postopku.

22.V času izdaje odločbe veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) je v tretjem odstavku 199. člena določal, da mora biti v razlastitvenem elaboratu iz tretje alineje prejšnjega odstavka natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene s prostorskim aktom. Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije. Geodetska uprava je, upoštevaje že citirane predpise, dolžna po uradni dolžnosti preveriti ali je izvedena parcelacija skladna s tem načrtom ne glede na to ali stranka ugovarja neskladnost. Po presoji sodišča ta obveznost velja tako za prvostopenjski kot za drugostopenjski organ. Organ druge stopnje je dolžan preizkusiti zakonitost izdane odločbe tako glede postopka, ki je bil izveden pred izdajo odločbe, kot tudi glede uporabe materialnih predpisov, na podlagi katerih je bilo odločeno v upravni zadevi. Drugostopenjski organ v zvezi s tem sicer navaja, da je prvostopenjski organ moral preizkusiti vsebinske pogoje za evidentiranje parcelacije, vendar tega, ali je to storil, ni preizkusil.

23.Sodišče je po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da razlastitvenega elaborata in načrta parcelacije v njem ni, kar pomeni, da toženka že zato ni mogla preveriti, ali je parcelacija z njim skladna. Stranka z interesom je s tem v zvezi sicer predlagala, naj sodišče ponovno zaprosi za upravni spis, kar je sodišče zavrnilo, saj je to, da razlastitvenega elaborata niti načrta parcelacije ni v spisu, razvidno že iz popisa spisa. Nadalje iz vabila za udeležbo na mejni obravnavi z dne 20. 5. 2019 izhaja, "da se bo parcelacijo izvedlo na osnovi dejanskega stanja izvedene rekreacijske poti ob reki D.". Pri tem iz upravnega spisa še izhaja, da je pooblaščeni geodet 27. 5. 2019 zaprosil MOL, naj mu posreduje traso poti iz OPN v dwg oziroma shp formatu, MOL pa mu je posredovala grafični del evidence Infragis, v katerem je zarisana črta, po kateri naj bi tekla pot. Nenazadnje pa je stranka z interesom sama povedala, da razlastitveni elaborat niti ni vseboval načrta parcelacije, ampak le natančen opis predvidene parcelacije po poteku regulacijske linije iz OPN MOL, ID, ki da je povzet v izrek odločbe Upravne enote o dovolitvi parcelacije, na katero je GURS vezan.

24.V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je četrti odstavek 98. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o cestah ZJC-B sicer določal, da je treba ne glede na 98. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in torej načrt parcelacije v primeru razlastitve obstoječe ceste ni bil potreben. Vendar gre v obravnavanem primeru za razlastitev v OPN MOL ID predvidene ceste, zato lega morebitne obstoječe ceste, ni pravno relevantna. Glede na to je po presoji sodišča treba upoštevati tretji odstavek 199. člena ZUreP-2. Če razlastitveni elaborat ni vseboval načrta parcelacije, se stranka z interesom po presoji sodišča ne more sklicevati na to, da naj bi zadostoval zgolj izrek odločbe Upravne enote Ljubljana, ki dovoljuje parcelacijo, saj ta sam po sebi, tj., brez upoštevanja konkretne trase regulacijske linije, kot je prikazana v OPN MOL ID, ne bi bil izvršljiv. Konkretna trasa pa ne more biti določena s prikazom linije po evidenci "Infragis", ampak na tak način, da jo je v zemljiškem katastru mogoče določno identificirati. Nenazadnje šesti odstavek 48. člena ZEN izrecno določa, da mora elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. V tem kontekstu se izraz načrt lahko razume zgolj kot grafični prikaz trase in ne njen besedni opis.

25.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v 4. in 5. točki odpravilo, kolikor se nanaša na nepremičnino, ki je last tožnikov, ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je bilo treba odločbo v navedenem delu odpraviti že iz prej pojasnjenih razlogov, se sodišče o ostalih tožbenih ugovorih ni izrekalo.

K II. točki izreka

26.V preostalem delu je tožba nedovoljena.

27.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed teh pogojev je, da tožnik v tožbi uveljavlja svojo pravico ali pravno korist (3. točka) in ne tuje oziroma, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

28.Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.

29.Sodišče ugotavlja, da sta tožnika solastnika nepremičnine parc. št. 1975 k.o. ... oziroma predvidoma novonastalih parc. št. 1975/1, 1975/2 in 1975/3 k.o. ... ne pa tudi ostalih nepremičnin, ki so predmet evidentiranja izvršene parcelacije. Tožnik je na naroku utemeljeval, da ima interes za odpravo 4. in 5. točke izreka izpodbijane odločbe v celoti s tem, da naj bi bile storjene številne kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

30.Po presoji sodišča lahko tožnika v tem postopku uspešno ščitita le svoje neposredne, individualne pravne interese, ki jih imata kot lastnika nepremičnine 1975 k.o. ... (oziroma 1975/1, 1975/2 in 1975/3 k.o. ... ), ne moreta pa uveljavljati, da je odločba nezakonita tudi glede ostalih nepremičnin, in sicer zaradi kršitve določb ZUP, torej iz razlogov splošnega, tj. javnega interesa. Tožnika namreč nista zastopnika javnega interesa. Prav tako nista zastopnika oseb, ki so lastniki ostalih nepremičnin, na katere se evidentiranje parcelacije nanaša. Če se s predlagano parcelacijo niso strinjali, so lahko pravna sredstva zoper odločbo vložili sami. Tožnika v imenu "javnega interesa" tudi ne moreta nasprotovati nečemu, s čimer se, če pravih sredstev niso vložili, očitno strinjajo.

31.Glede na navedeno je bilo treba tožbo tožnikov v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije nepremičnin, ki niso v njuni lasti niti na njih nista izkazala nobenih drugih pravic, zavreči.

K III. in IV. točki izreka

32.Ker je sodišče tožbi delno ugodilo, ta del pa je glede na tožbene navedbe za tožnika bistven, sta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po glavni obravnavi, tožnikov pa v postopku ni zastopal odvetnik, se jima priznajo stroški upravnega spora v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Priznane stroške mora toženka tožnikoma plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Plačana sodna taksa za postopek bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

33.Povrnitev stroškov postopka je zahtevala tudi stranka z interesom. Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je treba glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da je imela stranka z interesom v predmetnem upravnem sporu interes, da se izpodbijana odločba ne odpravi, zaradi česar je njena pravica do povrnitve stroškov odvisna od uspeha toženke v tem upravnem sporu (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker je sodišče ugotovilo, da toženka v upravnem sporu ni uspela, je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek stranke z interesom.

-------------------------------

1Na primer v primeru odločanja v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1.

2Glej sklep X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023.

3Glej tudi I U 888/2012.

4Glej E. Kerševan, V. Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, IUS Software, GV Založba, Ljubljana, 2017, stran 392.

5Glej I Up 196/2020.

6Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013 in sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 48, 48/5, 48/6, 51 Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 199, 199/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.