Jedro

Pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja, bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in zakonita dediča I. in mld. J. napotilo na pravdo, da s tožbo proti zakonitima dedičema Š. in G. uveljavita zahtevek, da v zapuščino ne spada set 4 rabljenih avtomobilskih pnevmatik znamke Goodyear – UltraGrip Performance, na pripadajočih platiščih (II. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu sta se pritožila dediča I. in mld. J., ki menita, da je sodišče nepravilno uporabilo določbo prvega dostavka 213. člena Zakona o dedovanju. Iz razlogov sodišča ne izhaja, zakaj šteje njune trditve za manj verjetne od trditev dedičev Š. in G., ki nista predložila nobenega dokaza o tem, da je bil zapustnik A. A. na dan svoje smrti lastnik seta 4 rabljenih pnevmatik s platišči. Dejstvo, da je bil omenjeni set pnevmatik zaveden v notarskem popisu premoženja SV 01/11 z dne 3. 6. 2011, še ne dokazuje, da je bil last zapustnika. Dedinja I. je razumljivo in logično pojasnila, da omenjeni set pnevmatik predstavlja rezervni set za vozilo Mercedes, ki pa ni bilo last zapustnika, ampak leasingodajalca H. d.o.o. po leasing pogodbi sklenjeni z družbo T. d. o. o., da set rabljenih pnevmatik predstavlja pritiklino vozila Mercedes in deli pravno usodo vozila in da zapustnik A. A. kot fizična oseba ni kupil omenjenega seta rezervnih pnevmatik s platišči za vozilo, ki je bilo last leasingodajalca in v uporabi pravne osebe T. d. o. o kot leasingojemalca. Tudi če set ni izrecno naveden v računu B. d. o. o. za vozilo Mercedes in v sami leasing pogodbi, to samo po sebi še ne pomeni, da je šteti za bolj verjetno, da je bil omenjeni set last A. A in da zato sodi v njegovo zapuščino.

3. V odgovoru na pritožbo dedič G. nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. točka 212. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD).

6. V obravnavanem primeru je nastal spor glede štirih rabljenih pnevmatik s platišči. Zapustnikova potomca Š. in G. trdita, da spadajo v zapuščino, zapustnikova vdova I. pa, da so pnevmatike pritiklina (rezervni set) osebnega vozila znamke Mercedes(1), ki je (bil) predmet leasinga med H d.o.o. in družbo T. d. o. o. (ki je bila last zapustnika) in zato ne spadajo v zapuščino.

7. Pritožnika sodišču očitata nepravilno uporabo določbo prvega odstavka 213. člena Zakona o dedovanju, po kateri sodišče napoti na pravdo (oziroma na upravni postopek) tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodišče je odločitev o tem, katera pravica je manj verjetna, oprlo na notarski zapisnik popisa premoženja zapustnika, iz katerega izhaja, da so se na dan popisa na naslovu zapustnika nahajale tudi sporne pnevmatike. Trditve pritožnikov, da so sporne pnevmatike last H. d. o. o., je štelo za manj verjetne, ker je ugotovilo, da to ne izhaja ne iz leasing pogodbe ne iz računa B. d. o. o. Pritožnika menita, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti dediča Š. in G., ker nista predložila nobenega dokaza o tem, da bi bile pnevmatike last zapustnika in je njuna pravica manj verjetna.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je zmotna, vendar iz drugih razlogov. Že med postopkom pred sodiščem prve stopnje in sedaj v pritožbi dedinja I. namreč trdi, da so pnevmatike last leasingodajalca H. d. o. o., ne pa njena last oziroma, da ima do njih sama kakršnokoli upravičenje. Povedano drugače, pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec T. d. o. o.(2)) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja I., bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.

9. Zaradi navedenih (in ne zaradi v pritožbi uveljavljanih) razlogov je višje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): Glede katerega je bilo kot nesporno že ugotovljeno, da ne spada v zapuščino.

Op. št. (2): Iz podatkov v spisu izhaja, da je bilo vozilo že izplačano