Posredovanje podatkov iz CRP občinam

Datum

30.07.2026

Številka

07120-1/2026/350

Kategorije

Občine, Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) občinam.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Občina v skladu s prvim odstavkom 21.a člena ZLS pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe.

Uporabnikom CRP, ki so za pridobivanje osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, se posredujejo podatki, navedeni v zakonu, in samo za namene, navedene v zakonu. Uporabnikom, ki imajo v zakonu navedeno splošno pravico do osebnih podatkov ali splošno pravico do podatkov CRP, pri čemer niso navedeni konkretni osebni podatki, se posredujejo podatki v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZCRP.

IP je 25. 3. 2025 izdal odločbo zavezancu MNZ RS, da mora vsem slovenskim občinam prenehati omogočati, da paketno (tj. brez posamične zahteve, kot jo predvidevata ZCRP in ZLS) dostopajo in paketno izvažajo osebne podatke posameznikov iz CRP), saj za takšno posredovanje oziroma za omogočanje takšnega dostopa do osebnih podatkov iz CRP nima pravne podlage

Obrazložitev:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je za obdelavo osebnih podatkov s strani občin še vedno bistven področni predpis v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov - Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K, 83/25 – ZOUL, 10/26; v nadaljevanju: ZLS), ki pooblastila občine glede obdelave osebnih podatkov opredeljuje v 21.a členu v povezavi z 21. členom ZLS. V prvem odstavku slednjega je določeno, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

-upravlja občinsko premoženje;

-omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

-načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;

-ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;

-v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe;

-pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

-skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;

-ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;

-ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

-pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;

-pospešuje razvoj športa in rekreacije;

-pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

-gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;

-opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

-organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;

-skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

-organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;

-lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

-organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;

-določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

-sprejema statut občine in druge splošne akte;

-organizira občinsko upravo;

-ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina v skladu s prvim odstavkom 21.a člena ZLS pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina torej lahko pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zgoraj navedenih nalog iz svoje pristojnosti. Občina sama kot upravljavec zbirk osebnih podatkov natančno in skrbno presoja, katere podatke in za katere konkretne primere jih obdeluje – torej skrbi za načelo zakonitosti in sorazmernosti. ZLS vsekakor dopušča obdelavo določenih osebnih podatkov za namene, ki so navedeni zgoraj. Vsekakor pa mora občina skrbno umestiti določeno obdelavo med dopustne namene in izbrati načine, kako to izvede.

Nadalje je v 21. a členu ZLS določeno, da občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, lahko pa jih na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, pridobi tudi od upravljavca CRP, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.

Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB, 3/22 – ZDeb, 32/24; v nadaljevanju: ZCRP) v drugem odstavku 23. člena določa, da uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, imajo pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča. ZCRP v 21. členu določa, da Vlada Republike Slovenije z uredbo predpiše vodenje in vzdrževanje CRP ter postopek za pridobivanje in posredovanje podatkov CRP. Uredba o vodenju in vzdrževanju centralnega registra prebivalstva ter postopku za pridobivanje in posredovanje podatkov (Uradni list RS, št. 70/00, 28/02) v 26. členu med drugim določa, da se podatki CRP posredujejo uporabnikom, ki imajo za pridobitev podatkov pravno podlago v zakonu, v pisni zahtevi ali v pisni privolitvi posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Uporabnikom, ki so za pridobivanje osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, se posredujejo podatki, navedeni v zakonu, in samo za namene, navedene v zakonu. Uporabnikom, ki imajo v zakonu navedeno splošno pravico do osebnih podatkov ali splošno pravico do podatkov CRP, pri čemer niso navedeni konkretni osebni podatki, se posredujejo podatki v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZCRP. Zahtevek za pridobitev podatkov mora vsebovati: obvezno navedbo pravne podlage in namena, za katerega zahteva podatke, opis podatkov in časovni okvir, v katerem jih potrebuje. Glede na namen in rok mora zahtevek poslati v ustreznem času, ki omogoča izvedljivost priprave podatkov.

Navedene določbe predstavljajo izrecno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov s strani posamezne občine, ki jih potrebuje za izvajanje katere od zakonsko dodeljenih nalog. Med naštetimi nalogami se po mnenju IP nobena izrecno ne nanaša na namen, ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje (vabilo k sodelovanju na energetskem posvetu). IP pojasnjuje, da iz pojasnil, ki ste jih priložili vašemu zaprosilu za mnenje, po mnenju IP ni razbrati ustrezne pravne podlage za pridobitev želenih osebnih podatkov (vseh polnoletnih občanov), niti IP ni znana druga pravna podlaga, ki bi to omogočala, dokončno pa, kot rečeno, to lahko IP presoja le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

IP se sprašuje tudi, zakaj želenega namena v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče doseči na način, ki ne zahteva obdelave osebnih podatkov posameznikom (npr. javni poziv v občinskem glasilu ali drugih sredstvih javnega obveščanja).

IP ob tem dodaja tudi, da je 25. 3. 2025 izdal odločbo zavezancu MNZ RS, da mora vsem slovenskim občinam prenehati omogočati, da paketno (tj. brez posamične zahteve, kot jo predvidevata ZCRP in ZLS) dostopajo in paketno izvažajo osebne podatke posameznikov iz CRP), saj za takšno posredovanje oziroma za omogočanje takšnega dostopa do osebnih podatkov iz CRP nima pravne podlage. Ugotovljeno je namreč bilo, da ni jasno, za katero posamezno nalogo iz 21. člena ZLS si je posamezna občina iz CRP izvozila vsak posamezni paket osebnih podatkov in kako je glede na to določila konkretni nabor oseb in konkretne vrste podatkov, ki so bili z vsakim posameznim paketom posredovani občini. Izvoz paketov se namreč izvaja avtomatično in dnevno/tedensko ipd., ne glede na to, ali občina podatke potrebuje za konkretno nalogo v konkretnem časovnem obdobju.

IP poudarja, da tako ni prepovedal, da bi občine pridobivale osebne podatke iz CRP, ampak je presojal način oziroma zakonsko skladnost konkretnega načina pridobivanja osebnih podatkov oziroma informacijske rešitve, ki je to omogočala. Občina tako še vedno lahko pridobi podatke iz CRP, če so izpolnjene zahteve relevantne zakonodaje, ki vključuje tudi skladnost z določbami ZVOP-2 glede posredovanja osebnih podatkov. Ob tem je seveda treba zagotavljati tudi spoštovanje temeljnih načel varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, med drugim tudi načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je treba obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti občine.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka