Jedro

V obravnavani zadevi izvedenec v stroškovniku ni dokazal, da bi zbral in proučil obvezno dodatno dokumentacijo po 2. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je ovrednoteno z 200 točkami, ko jih je zahteval izvedenec. Prav tako ni utemeljil svojega zahtevka glede višine priglašenih točk za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s I. odstavkom 47. člena Pravilnika. Naloga izvedenca je, da glede na določbe Pravilnika izkaže utemeljenost priglašenih stroškov in nagrade že v samem izvedenskem mnenju oz. v stroškovniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške ter DDV v skupnem znesku 92.400,00 SIT, v presežku do zneska 184.800,00 SIT pa je zahtevek izvedenca zavrnilo kot neutemeljenega.

Zoper ta sklep se je pritožil izvedenec in uveljavljal pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedel je, da je mnenje sestavljal cela dva meseca, pri tem pa opravil mnogo razgovorov, pregledal strokovno literaturo in nekaj ameriške sodne prakse, saj podati mnenje o spolzkosti stopnic ni enostavna zadeva, ampak gre za zelo zapleteno in v praksi zelo nedefinirano zadevo, pri čemer je potrebno kombinirati izvedeništvo gradbene, kemijske, varnostne in še kakšne druge stroke. Mnenje je sestavljeno iz več faz in govori ne le o spolzkosti stopnic, pač pa tudi o čistilih, tehničnih podatkih stopnišča, stopnji spolzkosti, načinu obveščanja spolzkosti, primerjavi z gradbiščno varnostjo, času od čiščenja do padca ter o tem, kakšna je bila koncentracija čistila. Poudaril je, da obseg izvedenskega mnenja in teža njegove izdelave nista odvisna od tega na koliko straneh je napisano, ker gre le za povzetek nekega dela, ki je napisano na najbolj enostaven in priljuden način. Izvedenec je še izpostavil, da je pri tako problematični zadevi moral proučiti tudi dodatno dokumentacijo, ki obravnava spolzkost, terazzo, arhitekturo stopnic, čistila za čiščenje stopnic in varnost na gradbišču, kar se uvršča v postavko proučevanje dodatne dokumentacije po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), zato mu pripada 200 točk, kot jih je zahteval v stroškovniku. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in odmeri stroške v takšni višini, kot je bila priglašena.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodni izvedenec v stroškovniku priglasil za študij spisa 200 točk, za pregled dokumentacije 200 točk, za ogled 100 točk in za izdelavo izvedenskega mnenja 900 točk, skupaj 1400 točk. Navedene višine priglašenih stroškov ni posebej utemeljil, navedel je le, da priglaša stroške v skladu s Pravilnikom. Sodišče prve stopnje mu z izpodbijanim sklepom ni priznalo 200 priglašenih točk za pregled dokumentacije in sicer z obrazložitvijo, da Pravilnik nima posebne postavke o pripadu točk za pregled dokumentacije, prav tako izvedenec ni specificiral zahtevka tako, da bi bilo razvidno, da gre za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, kot to določa I. odstavek 46. člena Pravilnika, sicer pa je glede na naravo izvedeniškega mnenja sklepalo, da dodatne dokumentacije dejansko ni bilo. Sodišče prve stopnje tudi ni priznalo priglašenih 900 točk za izdelavo izvedenskega mnenja, temveč samo 400 točk v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena Pravilnika, pri tem pa je v razlogih sklepa navedlo, da je šlo po oceni sodišča za manj zahtevno izvedeniško mnenje glede na obseg mnenja ter glede na naravo analize, mnenj in sklepov, ki izhajajo iz mnenja, ob upoštevanju dejstva, da se je moral izvedenec opredeliti o eni izmed lastnosti stvari, to je o spolzkosti stopnic.

Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna in v skladu z navedenimi določili Pravilnika. Sodišče prve stopnje je ocenilo, drugostopno sodišče pa s takšno oceno soglaša, da v obravnavani zadevi izvedenec v stroškovniku ni dokazal, da je zbral in proučil obsežno dodatno dokumentacijo po 2. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika, ki je ovrednotena z 200 točkami, kot jih je zahteval izvedenec. Nikjer iz izvedenskega mnenja, prav tako tudi ne iz stroškovnika, namreč ni razvidno, da bi izvedenec pri svojem delu dejansko zbral in proučil obsežno dodatno dokumentacijo. To dejstvo je izvedenec zatrjeval šele v pritožbi, zaradi česar so ta navajanja pri odločanju na pritožbeni stopnji neupoštevna, ker tovrstne navedbe sodijo v izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje namreč brez takšne utemeljitve in dejstev, ki bi izkazovala obsežnost in zahtevnost zadeve, ni moglo slepo slediti priglašenim točkam iz stroškovnika, ker izvedenec višine zahtevka ni z ničemer izkazal in podkrepil, ampak se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje, iz katerega pa niso razvidna dejstva, ki jih sedaj izvedenec zatrjuje v pritožbi. Izvedenec bi moral tako že v samem mnenju navesti, katero dodatno literaturo je preštudiral in koliko dodatne dokumentacije je zbral in proučil, saj bi le s tem lahko bil utemeljen njegov zahtevek. Izvedenec je strokovnjak na svojem področju, medtem ko sodišče ne ve, kako zahtevne so naloge, ki jih mora opraviti in kaj vse je izvedenec preštudiral, zato je na izvedencu, da pojasni te okoliščine. Na tej podlagi pa bo sodišče lahko preverjalo utemeljenost priglašenih točk in uvrstitve v določeno postavko po Pravilniku.

Sodišče druge stopnje se iz enakih razlogov strinja tudi z odločitvijo prvostopnega sodišča, da je šlo v obravnavani zadevi za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja, ki se vrednoti s 400 točkami po 1. točki I. odstavka 47. člena Pravilnika. Izvedenec prav tako tudi v tej smeri ni utemeljil svojega zahtevka in zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi mu priznalo višji znesek, ker izvedenec ni izkazal, da gre v obravnavani zadevi za zelo zahtevno izvedensko mnenje.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja s stališčem pritožbe, da obseg izvedenskega mnenja in teža njegove izdelave nista odvisna od tega na koliko straneh je napisano. Vendar pa tudi ni mogoče reči, da te okoliščine nikakor niso povezane s trajanjem in zapletenostjo zadeve. Naloga izvedenca je namreč, da glede na določbe Pravilnika izkaže utemeljenost višine priglašenih stroškov in nagrade in sicer že v samem mnenju, tega pa v tem primeru izvedenec ni storil, zato je odločitev sodišča prve stopnje ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pravilna.

Sodišče druge stopnje izvedencu še pojasnjuje, da ni razloga, da v bodoče za bolj zahtevna izvedenska mnenja najprej poda predviden obseg del s predvidenim stroškovnikom in šele po potrditvi le-tega prične z delom, saj takšno ravnanje ni potrebno, ampak naj izvedenec okoliščine, ki izkazujejo zahtevnost in obsežnost dela, pojasni že v samem mnenju, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o odmeri stroškov in nagrade izvedencu lahko presojalo utemeljenost priglašenih točk in ustrezno ovrednotilo izvedenčevo delo v skladu s Pravilnikom.

Pritožba izvedenca je tako v celoti neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških odpade, ker jih izvedenec ni priglasil.