Jedro

Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem četrtem odstavku izreka (odločitev o stroških upnika) potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev (prvi odstavek izreka), hkrati je dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka) in določilo izvršitelja (tretji odstavek izreka), stroške upnika odmerilo na 100,00 EUR (četrti odstavek izreka) ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani (peti odstavek izreka).

Zoper odmero izvršilnih stroškov se je pravočasno pritožil upnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upnikovi stroški predloga odmerijo v višini 236,29 EUR oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Upnik je skupaj z vložitvijo predloga za izvršbo zahteval vračilo takse za predlog in sklep v višini 50,00 EUR ter povrnitev ostalih stroškov v višini 186,29 EUR, ki predstavljajo stroške poizvedb pri ZZZS v višini 4,17 EUR in pri UE v višini dvakrat po 1,06 EUR ter stroške detektiva v višini 180,00 EUR.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa o izvršbi preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, če jih je upnik zahteval takoj, ko so nastali in je bila znana njihova višina (peti in sedmi odstavek 38. člena ZIZ). O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi je upnik hkrati s predlogom za izvršbo priglasil stroške takse za predlog in sklep, stroške opravljenih poizvedb o zaposlitvi dolžnika pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in o lastništvu motornih vozil pri Upravni enoti Ljubljana ter stroške detektiva. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnik vsekakor upravičen do priglašenih stroškov sodne takse za predlog in sklep v skupni višini 50,00 EUR ter plačanih stroškov opravljenih poizvedb v znesku 6,29 EUR. Na podlagi 40. člena ZIZ mora upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo sam poiskati podatke o dolžniku in njegovem premoženju, ki je lahko predmet izvršbe. Nekatere podatke pa lahko pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče pridobi tudi po uradni dolžnosti (osmi odstavek 40. člena ZIZ). Do povrnitve stroškov detektiva v znesku 180,00 EUR pa po presoji sodišča druge stopnje upnik ni upravičen. Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov (glej 4. člen ZIZ, 31. člen ZIZ, 148. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva. V obravnavanem primeru pa iz predloženih listin niti ni mogoče natančno ugotoviti, kakšne poizvedbe oziroma kakšne storitve je detektiv sploh opravljal za upnika (iz predloženega stroškovnika le izhaja, da so stroški nastali z ugotavljanjem dejanskega stanja pri naročilu kraja bivanja). Če je upnik s pomočjo detektiva ugotavljal kraj prebivališča, bi lahko navedene podatke pridobil tudi na drug način (z manjšimi stroški), z ustreznimi poizvedbami, kot mu jih omogočajo zgoraj navedena zakonska določila. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da upnik potrebnosti stroškov detektiva ni izkazal. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi upnikove stroške odmerilo na 100,00 EUR, kar pa je več, kot mu glede na zgoraj obrazloženo pripada. Ker sodišče druge stopnje ob upnikovi pritožbi v odločitev o odmeri stroškov ni moglo poseči (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika zavrnilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu, to je glede odločitve o stroških postopka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).