Jedro

Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve predlagateljev o enostranskih posegih nasprotnega udeleženca v solastne nepremičnine (to je s poseki drevja v solastnih gozdovih), zaradi katerih sta oškodovana, dajejo podlago za prekinitev postopka. Tako je zato, ker te trditve, tudi če so resnične, ne dajejo podlage za sklep o tem, da je med udeleženci prišlo do spora o predmetu delitve ali o višini njihovih deležev. Solastna stvar se deli v stanju, v kakršnem je v trenutku odločanja. Do trenutka delitve je namreč skupna in morebitno zmanjševanje njene vrednosti zaradi dejanj posameznih solastnikov ne spreminja lastninskih razmerij. Resničnost dejanskih trditev o posekih utemeljuje le morebitni obligacijski zahtevek. Zaradi takega zahtevka pa prekinitev postopka ni potrebna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in predlagatelja napotilo, da v roku 30-tih dni zoper nasprotnega udeleženca vložita tožbo, s katero bosta izkazala, da je slednji protipravno izsekaval gozd, ki je sicer v solastnini in je predmet tega postopka, in vanj nedovoljeno posegal na različne načine. Odločilo je še, da bo, če predlagatelja tožbe ne bosta vložila v danem roku, s postopkom nadaljevalo ne glede na ugovore predlagateljev o oškodovanosti.

2. Zoper takšno odločitev predlagatelja vlagata pritožbo. Navajata, da je nasprotni udeleženec v gozdu na parcelah 812/1, 811 in 804/3, vse k. o. X posekal večjo količino kakovostnega lesa s tem, da je bil gozdar pri odkazu zaveden, da gre za parcelo 682/1, ki je v lasti nasprotnega udeleženca. Zavod za gozdove resnične lokacije posekanega drevja ne more evidentirati dokler ne bo urejena meja te parcele. Ker sodišče predlogu za določitev meje ni sledilo, predlagatelja poročila Zavoda za gozdove o evidenci posekane lesne mase ne moreta dobiti. Brez tega pa je tožba, ki jo v sklepu predlaga sodišče, brezpredmetna. V nadaljevanju pojasnjujeta, da sta s trditvami o opravljenih sečnjah dokazovala, da je zahtevek za povračilo sredstev, ki naj bi jih nasprotni udeleženec vložil v izgradnjo gozdnih poti v višini 20.000,00 EUR, neutemeljen. Sredstva za to je pridobival s prodajo lesa. Predlagatelja sta solastnika 70 %, predlagata pa dodelitev približno 40 % vrednosti solastnih nepremičnin. V razliki je po želji nasprotnega udeleženca lahko vključen najmanj znesek, ki ga je v vlake vložil. S trditvami o posekih nista zahtevala večjega deleža. Predmet delitve ni sporen. Tožbe ne bosta vložila. Opozarjata, da je nasprotni udeleženec v več vlogah zatrjeval večji delež - z zahtevo po parceli 798/8 ter z zahtevo, da se upošteva 32. člen SPZ in vložek v kamionske ceste in poti.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve predlagateljev o enostranskih posegih nasprotnega udeleženca v solastne nepremičnine (to je s poseki drevja v solastnih gozdovih), zaradi katerih sta oškodovana, dajejo podlago za prekinitev postopka. Tako je zato, ker te trditve, tudi če so resnične, ne dajejo podlage za sklep o tem, da je med udeleženci prišlo do spora o predmetu delitve ali o višini njihovih deležev (tretji odstavek 118. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Solastna stvar se deli v stanju, v kakršnem je v trenutku odločanja. Do trenutka delitve je namreč skupna in morebitno zmanjševanje njene vrednosti zaradi dejanj posameznih solastnikov ne spreminja lastninskih razmerij1. Resničnost dejanskih trditev o posekih utemeljuje le morebitni obligacijski zahtevek. Zaradi takega zahtevka pa prekinitev postopka ni potrebna.

6. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da sicer dopušča možnost, da je tak obligacijski zahtevek lahko ovira za sklenitev poravnave oziroma dogovora, a tudi to, ob upoštevanju zakonskih določb, to je 118., 8. in 9. člena ZNP, ni razlog za prekinitev postopka.

7. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom ZNP razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

8. O ostalih pritožbenih navedbah, ki za presojo odločitve o prekinitvi postopka niso relevantne, se pritožbeno sodišče ne izjavlja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

1 Pritožnika v pritožbi opozarjata, da tega niti nista trdila.