Jedro

V postopku vpisa etažne lastnine sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Glede spornih dejanskih vprašanj je predvideno, da jih udeleženci rešujejo po vzpostavitvi etažne lastnine v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Ali je predlagateljica lastninsko pravico pridobila na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom, je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzpostavilo etažno lastnino na stavbi, stoječi na zemljišču, ki je bilo ob uvedbi postopka označeno s parc. št. 81/28 k. o. X. 2. Nasprotni udeleženec je v pritožbenem roku vložil pritožbo sam in po odvetniku. V pritožbi, ki jo je vložil po zastopniku, navaja, da se pritožuje zoper stroškovni del odločitve. Predlaga spremembo, podredno pa razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je nasprotni udeleženec brezposeln, brez prihodkov in dejansko brez premoženja. V dokaz, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in upravičen do socialne pomoči, prilaga odločbi CSD in Zavoda RS za zaposlovanje. Iz obeh listin je razvidno, da nasprotni udeleženec stroškov ni sposoben plačati. V pritožbi, ki jo je vložil nasprotni udeleženec sam, navaja, da nasprotuje vzpostavitvi lastninske pravice za predlagateljico na parceli št. 81/35 k. o. X. Trdi, da sta na tem zemljišču locirana dela stavbe z ident. št. 000-396-3 in 000-396-4 nedovoljena gradnja. Zgrajena sta bila brez dovoljenja. Predlagateljica in Š. G. sta leta 1990 pri tedanji občini L. ... priglasila gradbena dela in sicer adaptacijo strehe. Na podlagi soglasja k prenovi je predlagateljica začela z obnovo, vendar ni obnavljala le strehe, ampak je objekt nadzidala in na Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za nadzidavo. Zahteva je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da predstavlja nadzidava objekta bistveno spremembo zunanjosti in se ne more šteti, da gre za droben poseg. Do sprejetja predvidenega prostorskega izvedbenega načrta, ki bo šele opredelil lokacijske pogoje za dopolnilno gradnjo ni zakonite podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja. Kljub tej odločbi in zahtevi gradbene inšpekcije, da nemudoma ustavi gradnjo in vzpostavi objekt v prvotno stanje, je predlagateljica z nadzidavo nadaljevala in si s tem na delu zemljišča, ki je danes označeno s parc. št. 81/35 k. o. X, na nedovoljen način pridobila 85,09 m2. V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je lastništvo zemljišča ena od bistvenih zahtev. Ker je v zemljiški knjigi na navedeni parceli vpisana mestna občina L., predlagateljica za omenjeno gradnjo nima ustreznega gradbenega dovoljenja. Zemljišče, na katerem je nadzidala in prizidala objekt, si je prilastila. Vpis delov objekta z ident. št. 000-396-3 in 000-396-4 na parc. št. 81/35 je v nasprotju s 158. čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da so v zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, prepovedana vsa sicer dovoljena in predpisana dejanja, zlasti pa “vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi“. Nasprotni udeleženec je ponovno podal prijavo inšpekciji. Nasprotuje tudi izreku ničnosti denacionalizacijske odločbe v delu, ki se nanaša na funkcionalno zemljišče in pravico predlagateljice na njem. Ničnost po tretjem odstavku 280. čl. Zakona o upravnem postopku ni bila izrečena, zato pritožba po četrtem odstavku tega člena ni bila možna. Sklicuje se na tretji odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku in meni, da bi celotne stroške postopka morala nositi predlagateljica, ker je postopek v njenem interesu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med udeležencema ni sporno, da je predlagateljica na podlagi Pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 22.1.1990 pridobila v last poslovni prostor oz. objekt v izmeri 67,91 m2. Nasprotni udeleženec trdi, da je predlagateljica ta objekt z nelegalno gradnjo povišala in razširila izven gabaritov kupljenega poslovnega prostora ter zato nasprotuje, da se stavbi s sedanjo številko 000-396 določi pripadajoče zemljišče, večje od kupljenega poslovnega prostora.

5. Na podlagi ugotovitev izvedenca in sklepa N 55/2011 z dne 19.3.2014 (list. št. 127 in 128) je v katastru evidentirana stavba št. 000-396 s štirimi deli (000-396-1, 000-396-2, 000-396-3 in 000-396-4). Stavba je evidentirana na stavbišču parc. št. 81/33 k. o. X v izmeri 90 m2 in parc. št. 81/35 k. o. X v izmeri 21 m2. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju na deseti strani pojasnil, da je v elaboratu parcelacije in vpisa zemljišča pod stavbo k stavbi 000-396 ustvaril več parcel: poleg parc. št. 81/33 k. o. X tudi parc. št. 81/35 k. o. X, na katero naj bi po navedbah nasprotnega udeleženca predlagateljica dogradila (razširila) svojo stavbo. Dela stavbe z identifikacijskima številkama 000-396-3 in 000-396-4 sta torej ustvarjena zaradi urejanja lastninsko pravnih razmerij med udeležencema in nista samostojni funkcionalni celoti. V katastru je za ta dva dela vpisana nestanovanjska raba (sklep GURS št. 00000-02067/2014-2 z dne 27.6.2012, list. št. 134 - 136).

6. Zemljišče parc. št. 81/35 k. o. X je torej pod stavbo 000-396, glede katere je predlagateljica z listino o pravnem poslu izkazala pridobitev lastninske pravice (4. čl. ZVEtL(1)). Ali ima lastninsko pravico na stavbi v današnjem obsegu ali v obsegu pred gradbenim posegom(2), je zahtevno stvarnopravno vprašanje, ki ga v nepravdnem postopku vpisa etažne lastnine ni mogoče razčiščevati. V tem postopku sodišče odloča v skladu s predpisanimi domnevami; če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (17. čl. ZVEtL). S 25. čl. ZVEtL je predvideno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Vprašanje konkurence denacionalizacijske odločbe in pravnega posla, na katerega se sklicuje pritožnik, bo torej razčiščeno v ločenem postopku, če bo sprožen.

7. Pravilna je zato odločitev, da se tudi za dela z ident. št. 000-396-3 in 000-396-4, enako kot za dela z ident. št. 000-396-1 ter 000-396-2, vpiše lastninska pravica za predlagateljico. Izvedenec je ugotovil, da je v elaboratu GURS številka IDPOS 5002 iz let 1994 in 1995 ta del parcele že zarisan kot pozidan. Gre za dela hiše K. ulica, ki jo kupila, jo prenovila in jo ima – tudi v spornem delu – v uporabi predlagateljica. Parc. št. 81/33 in 81/35 k. o. X sta stavbišče, glede katerega je v prvem in drugem odstavku 7. čl. ZVEtL določeno, da se šteje za stavbi pripadajoče zemljišče in je last vsakokratnega lastnika stavbe.

8. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil z odločbo št. 356.1-0746/91-5/MB z dne 29.8.1991 predlagateljici izrečen inšpekcijski ukrep – odrejena ustavitev del pri nadzidavi objekta K. za čas, dokler si ne pridobi gradbenega dovoljenja. Naložena ji je bila obveznost poskrbeti za statično presojo vplivov obtežb konstrukcij do takrat adaptiranega dela objekta na stropno ploščo, stene in temelje ter izvesti statični izračun novo izvedenih konstrukcij s preveritvijo, če je dejansko zagotovljena ustrezna seizmična varnost objekta kot celote. Odločba pa ne vsebuje prepovedi, ki so bile v času izdaje inšpekcijske odločbe predvidene s 76.c. čl. v času izdaje odločbe veljavnega Zakona o urejanju naselij(3). Danes so enake prepovedi vsebovane v 158. čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)(4). Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, ki je z zakonom predvidena, ni bila izrečena. Ker je podlaga prepovedi upravna odločba (prepovedi so obvezna sestavina odločbe), podlage za odrekanje sprememb v zemljiškem katastru ni. Razlogov, da bi sodišče predlagateljici odreklo vzpostavitev etažne lastnine in njeno evidentiranje v zemljiški knjigi, torej ni.

9. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine je nepravdni postopek, v katerem sodišče odloči, v kakšnem razmerju udeleženci trpijo skupne stroške (drugi odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Pri odločanju je vezano na tretji odstavek 23. čl. ZVEtL, ki glede delitve stroškov vpisa stavbe in posameznih delov v kataster določa, da jih krijejo pridobitelji posameznih delov stavbe v enakih delih. Tako je sodišče prve stopnje odločilo. Upoštevanja socialnega stanja, na katerega se pritožnik sklicuje, zakon ne predvideva.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.

Op. št. (1): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi; Ur. list RS 45/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Na četrti strani izvedenskega mnenja je fotografija portala nad vrati, ki so bila včasih vhod v stavbo, sedaj pa so v notranjosti stavbe.

Op. št. (3): Ur. list SRS 18/84 s spremembami.

Op. št. (4): Ur. list RS 110/2002 s spremembami.